Revija Obramba, december 2016

IZ VSEBINE:

Najresnejši kandidat za ameriškega sekretarja za obrambo, general James Mattis

ZDA imajo (izvoljenega) novega vrhovnega poveljnika svojih oboroženih sil in kot resnega kandidata za mesto obrambnega sekretarja omenjajo upokojenega poveljnika Korpusa mornariške pehote, upokojenega generala s štirimi zvezdicami Jamesa Mattisa. James Mattis se je v drugi polovici novembra sestal s prihodnjim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta govorila o možnosti ponovne aktivacije generala na mestu obrambnega sekretarja. Ne kaže spregledati, da ima general znotraj Washingtona kar nekaj močnih zagovornikov. Med pripadniki mornariškega korpusa velja general James Mattis za pravega borca, ki je bil vedno na čelu svojih mož, zaradi česar uživa tudi spoštovanje pripadnikov drugih zvrsti. V 44 let dolgi vojaški karieri je imel general James Mattis kar nekaj izrednih izjav, ki si jih kaže ogledati podrobneje, da bi ga lažje spoznali.

Neverjetni Trump

Trump je večji kot njegov najvišji »Trump Tower«, so presenetljivo zmago newyorškega milijarderja na predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike 8. novembra pospremili nekateri njegovi najbolj zvesti privrženci. Res je 70-letni Donald John Trump, ob prisegi 20. januarja bo najstarejši ameriški predsednik nasploh, v marsičem »večji od življenja«, kot v ZDA radi označujejo pomembne in tudi nenavadne osebnosti. Letošnje ameriške predsedniške volitve in dolgo predvolilno kampanjo že skrbno analizirajo številni politologi, sociologi, zgodovinarji in prav gotovo bomo o njej brali različne članke in knjige. Na kratko bi lahko rekli, da so bile te volitve ene od najbolj nenavadnih (ali celo najbolj nenavadne) v celotni 240-letni zgodovini Združenih držav Amerike, in bodo gotovo obveljale za zgodovinsko zelo pomembne. Pa ne samo zaradi presenetljivega zmagovalca in njegovega nebrzdanega besednjaka.

Tudi uspešno

Ko se pogovarjamo o skupni evropski zunanji in varnostni politiki, so prepogosti slišani predsodki »saj tega sploh ni« ali »to ne obstaja, evropske države se o skupnem vojaškem in diplomatskem angažmaju ne zmorejo poenotiti«. Drži, da je EU šele nedavno uvedla položaj »zunanjega ministra« oziroma visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, a vojaško-varnostno združevanje je bilo prisotno že prej. Ker je večina članic EU tudi članic Nata, države praviloma skušajo nameniti svoj prispevek obema organizacijama. Zato večkrat prihaja tudi do prepletanja, ko države nacionalni prispevek namenijo za stalne formacije EU in Nato, skupna poveljstva ali usposabljanja.

Dvajsetletnica (novega) Suhoja

Pred dvajsetimi leti so ustanovili letalski vojaškoindustrijski kompleks Suhoj, vanj pa so vstopili Konstrukcijski biro Pavla O. Suhoja, ustanovljen že davnega leta 1934, in trije zavodi za serijsko proizvodnjo letal: novosibirski, komsomolski in irkutski. Predstavitev izbora tega konstruktorskega biroja od najstarejših do zadnjih letal bi bila zelo dolga, zato smo se tokrat omejili na izbor njihovih najpomembnejših modelov.

Vloga Ruske federacije v sirski vojni

V zadnjem času se je v širši varnostni skupnosti razživela razprava o zasnovi hibridnega vojskovanja, ki jo je v presojo ponudil Frank Hoffman v letih 2006−2009. Hoffman (2007) je hibridno vojskovanje postavil kot »analitični konstrukt«, ki lahko razloži uspehe relativno šibkih nasprotnikov, kot na primer Talibanov, Al Kaide in Hezbolaha proti državam, ki so v vojaški tehnologiji in po številu razpoložljivih vojakov absolutno gledano premočne. Po njegovem mnenju hibridne vojne niso nekaj novega, ampak nekaj drugačnega. V vojnah je vedno šlo za kombiniranje različnih oblik vojskovanja, kar je temeljna značilnost hibridnega vojskovanja, ki pa danes, za razliko od izkušenj iz preteklosti, združuje celoten spekter različnih oblik vojskovanja, od konvencionalnega prek uporabe neregularnih formacij in taktik, ki jih te izvajajo, do neselektivnih terorističnih napadov in kriminalne dejavnosti.

Kako je Churchill utrl pot standardnemu Natovemu strelivu

Na začetku druge svetovne vojne so bile ZDA država, ki je svoje vojake opremila s polavtomatskimi puškami garand M-1 kot njihovim osnovnim orožjem. Polavtomatska puška je pomenila večjo ognjeno moč, kajti strelcu ni bilo puške več treba napenjati – povleči zaklepa, da bi izvlekli prazen tulec izstreljenega naboja in vstavili nov naboj v cev – ob vsakem posamičnem strelu –, kot je bilo to potrebno z repetirkami. Proti koncu vojne so se zmogljivosti osebnega orožja v oborožitvi v vojskah glavnih sil silovito povečevale.

Letalo, ki bi lahko »zamenjalo« F-35

Pred časom smo pisali o tekmecu ameriškega lovca F-22 – Northrop Grummanovemu predlogu lovca pete generacije YF-23, ki ga je »porazil« Lockheed Martinov predlog YF-22. Tokrat bomo podrobneje pisali o drugem ameriškem »poražencu« – bojnem letalu pete generacije, Boeingovemu projektu X-23 JSF (Joint Strike Fighter), ki ga je na ameriškem natečaju premagal nihče drug kot ponovno Lockheed Martin s projektom F-35, ki je eden najbolj očrnjenih in najdražji ameriški vojaški projekt v zg0dovini nasploh. Pentagon je izbral Lockheed in zavrnil Boeing, kar je bilo svojevrstno presenečenje pa še en dokaz več, kako »močan« je (bil) Lockheedov lobi. Zdaj res lahko samo ugibamo, kaj bi bilo, če bi Američani takrat izbrali Boeingov predlog združenega taktičnega lovca ali če bi se na primer odločili za letalo, ki bi predstavljalo kombinacijo obeh predlogov. Sploh v kontekstu težav in kritik ter številnih odlaganj serijske proizvodnje letala F-35 v treh različicah ter v prvi vrsti prvega ameriškega bilijonskega vojaškega projekta v zgodovini.

Obuditev ideje slovenske vojske

Demokratični procesi, ki so se začeli konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v (Socialistični) Republiki Sloveniji (RS), so največje nasprotovanje doživeli v vojaškem vrhu Oboroženih sil (OS) Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki so jih tvorile Jugoslovanska ljudska armada (JLA) kot zvezna vojska ter teritorialne obrambe (TO) posameznih republik, katerih naloga v obrambi države sta bili predvsem varovanje zaledja glavnih front ter delovanje na začasno zasedenem ozemlju. Formalni vrhovni poveljnik Oboroženih sil je bilo Predsedstvo SFRJ, dejansko pa jih je obvladovalo konzervativno in demokratičnim spremembam v SFRJ nenaklonjeno vodstvo Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (ZSLO) ter Generalštaba Oboroženih sil (GŠOS) SFRJ.

KAZALO REVIJA OBRAMBA 12/2016

3 UVODNIK

4 19 NEPOZABNIH CITATOV GENERALA USMC

7 SKRATKA

14 NEVERJETNI TRUMP: Aktualni komentar

17 LAHKO TUDI USPEŠNO: Evropsko varnostno sodelovanje – 1.

20 DVAJSETLETNICA (NOVEGA) SUHOJA

24 IRANSKA (NOVA) OBRAMBNA UGANKA: Novi iranski glavni bojni tank karrar

SPECIALIST

27 KONVENCIONALNO ALI HIBRIDNO DELOVANJE – 1.: Vloga Ruske federacije v sirski vojni

35 KAKO JE CHURCHILL UTRL POT NOVEMU NATOVEMU STANDARDNEMU STRELIVU

39 POSODOBLJENE VRANE (GRAČI): Su-25SM

45 LETALO, KI BI LAHKO ”ZAMENJALO” F-35: Boeing X-32 JSF

48 NAJBOLJŠA PDW ”PRETVORBA”: FAB KPOS druge generacije

52 OBUDITEV IDEJE SLOVENSKE VOJSKE

KALIBER

58 BATERIJSKA LED SVETILKA Z USB POLNILCEM: Test žepne baterijske svetilke Olight S2R baton

60 FENIX TK15UE

62 REVOLVERČKI S FIKSNIM BOBNIČEM IN ”SA” DELOVANJEM