Rudolf Badjura – eden od začetnik alpske šole smučanja na Slovenskem

Rudolf Badjura – eden od začetnik alpske šole smučanja na Slovenskem

Rudolf Badjura – življenje in delo (5. del)

Tokrat predstavljamo prispevek vojaškega častnika Rudolfa Badjure k razvoju slovenskega smučanja v vlogi učitelja smučanja (prispevek Aleša Gučka – ZVGS, Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije), ki je s pisanjem knjig na to temo tudi začetnik slovenske smučarske terminologije (prispevek Ljudmile Bokal – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).

Predstavitev knjige Rudolf Badjura – življenje in delo bo v petek, 24. aprila 2015, ob 19. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Rudolf Badjura: “Po smučini spoznaš krmarja”

Rudolf Badjura je trdil, da je smučina tista, po kateri je spoznati, kako izkušen je smučar, krmar, kot mu je rekel.

Slovenci smo alpsko tehniko spoznavali od samih začetkov po Mathiasu Zdarskem (1896) in Georgu Bilgeriju (1910). Slovenski mladeniči, predvsem iz Gorenjske in Ljubljane, so služili vojaški rok v avstro-ogrski vojski. Večino so vključili v smučarske enote, ker so bili vajeni zimskih pogojev. Tam so se naučili osnov tehnike smučanja.

Rudolf Badjura je prav tako okusil vojaško vadbo na smučeh in tehniko smučanja strnil v knjigi Smučar, ki je izšla leta 1924, prvi smučarski priročnik (knjiga) v slovenščini. Avtor se je oprl na Mathiasa Zdarskega in predvsem na poročnika Georga Bilgerija, ki sta napisala številne dopolnjene izdaje knjig o alpski tehniki. Medtem ko je Zdarsky zagovarjal le alpsko (plužno tehniko) in uporabo zgolj enega kolca, je bil Bilgeri navdušen nad nordijsko-alpinsko tehniko, kombinacijo na primernem terenu telemarka in na bolj strmih pobočjih alpsko plužno tehniko ter uporabo sestavljivega kolca, ki ga je bilo moč razstaviti na dve smučarski palici. Nordijsko-alpinska tehnika je bila pri srcu Badjuri, ker jo je okusil na vojaških tečajih pred 1. svetovno vojno.

Badjura je v svoji knjigi temeljito obdelal smučarsko opremo, smučarske maže, vrste snega, oprema za turno smučanje itd. Posebno pozornost je posvetil smučarskemu življenju in disciplini, da bi usmerjal smučarje, da ne bi počeli nekaj, kar ne bilo všečno tistim, ki so gledali smučarje kot nebodigatreba. Pomemben delež je smučarska terminologija.

Badjura je šolo smučanja razdelil na osnovne vaje z osnovami položaja smučarja, hoje in teka po ravnem svetu, obrati na mestu, smukom naravnost, drsalnem koraku in premagovanje plotov, vzponske korake, kako padati in vstajati in umetno smučanje z bolj zahtevnimi smučarskimi storitvami: pluženje, plužni zavoj in lok, kristianija, telemark, vijuge (navezovanje zavojev, terenski skok in skoki na manjši naravni skakalnici). Avtor ni mogel mimo vleke na smučeh s konjem (norv.: skikjøring, tudi skjøring, izg. pribl. šjöring). Opisi ne zadevajo le natančnih opisov končne oblike smučarske prvine, temveč še številne pomožne vaje, ki pomagajo učencu, da postopno od prvega poskusa lažje preko vedno zahtevnejših vaj doseže izvedbo, na primer zavoja.

Vse vaje in končne like je bilo treba izvajati na eno in drugo stran, levo in desno, kar je Badjura zelo natančno opisal. Naslovnico knjige in skice je prispeval J. Vokač iz Maribora, fotografije so odstopili Bogo Brinšek, Ivan Tavčar, Jože Kunaver in Janko Ravnik.

Prišel je čas, ko je sicer naprednega pišočega smučarja pregazil čas. Temu se ni izognil niti Badjura, ki je po letu 1924 še vedno vztrajal pri pionirskih osnovah nordijske-alpinske tehnike. Hannes Schneider iz St. Antona na Arlbergu je že naredil korak naprej s tako imenovano arlberško tehniko alpskega smučanja. Smučar se je gibal med razbremenitvijo in obremenitvijo gor-dol, osnovni položaj smučarja je bil v srednji preži z upognjenimi koleni (orig.: Hocke), kar je iz plužne tehnike vodilo že v paralelne in škarjaste zavoje.

Rudolf Badjura – začetnik slovenske smučarske terminologije

S povečanjem zanimanja za gorski svet in odkritjem zime kot mogočega letnega časa za preživljanje v naravi je mogoče navezati tudi Badjurovo prizadevanje za obuditev priljubljenosti smučanja. S svojim občutkom narodne zavednosti je uveljavljanje smučanja povezal z domačo besedo, z izvirnim slovenskim izrazjem.

Badjurovo prizadevanje za uveljavitev slovenske smučarske terminologije seže v leto 1920, ko je v nekaj številkah v tedniku Sport objavljal smuško izrazje, ki ga je leta 1921 izdal v samostojni knjižici z naslovom Smuška terminologija (1921). Druga izdaja je izšla v samozaložbi leta 1931. Njegovo popolno obvladanje smučarstva kaže tudi delo z naslovom Smučar iz leta 1924. Bloško starosvetno smučanje in besedje iz leta 1956 pa končuje njegov smučarski terminološki opus.

Badjurov jezikovni nazor temelji na sprejemanju domačega izrazja in odklanjanja nižje pogovornega, ki izvira iz nemščine. Njegov popis domačega smučarskega izrazja ne temelji samo na danes priznani metodi o izhajanju iz gradiva in rabe besed, ki je odločilna za njihovo objavo v zbirkah, pač pa je vire tudi dokumentiral. Prizadeval se je torej za uveljavljanje živega smučarskega izrazja, ki izvira in se potrjuje v narečjih.

Nova izdaja Smuške terminologije (1931) je poglobljena s sociološkimi dejstvi. Pomnožil je  število obdelanih izrazov in jih sistematiziral v novih razdelkih. Badjura je izraze v obeh izdajah obdeloval v slovarskih sestavkih, pri čemer je opazno, da so v drugi izdaji obsežnejši. Leta 1924 izdano delo z naslovom Smučar je dopolnilo jezikovna prizadevanja iz Smuške terminologije. Dodanih je šest »pokrajinskih« in 55 »tehničnih« slik oziroma skic. V skladu s tedanjo ozemeljsko državno celovitostjo je na koncu dodan »srbohrvatski tolmač«. Vsebina razkriva odmik od praktičnih jezikovnih napotkov, zato pa je toliko bolj v ospredju praktični vidik smučanja. Pozornost zbujajo izrazi sweater ob vzporednem oprsnik, plužni zavor bi danes imenovali plužni zavoj. Izraz kristijanija se je takrat začel uveljavljati, saj se jezikovno distanco začuti v uvajalnih izrazih »tako zvani«. Prevzeto besedo telemark vzporeja z domačim opisnim izrazom zavor s poklekom.

V zadnjem Badjurovem delu o smučarski terminologiji, ki ima naslov Bloško starosvetno smučanje in besedje (1956), je opazno prizadevanje popularizirati bloško smučanje. Naznanja tudi neugodno dejstvo, da v naših muzejih ni niti enega primerka izvirnih bloških smuči.

Badjura se je zavedal, da se lahko določeno izrazje uveljavi le z registriranimi zbirkami, kar se uresniči v slovarjih. To temeljno nalogo je vsestransko izpolnil. Posegel je na vsa področja smučarstva, od opreme do bolj splošnih področij, kot sta vreme in padavine, zato ga z vso upravičenostjo imamo za začetnika slovenske smučarske terminologije.

Pripravil: Jure Mikelj; vir: Simpozij Rudolf Badjura – bilten 

SORODNE NOVICE:

Rudolf Badjura – življenje in delo (4. del)

02/03/2015

Predstavitev lika in vsestranskega udejstvovanja Rudolfa Badjure, vse od vojaške pa do civilne dejavnosti – tokrat Badjura kot gornik in turni smučar.

Preberi več

Rudolf Badjura – kariera vojaškega častnika

06/02/2015

Rudolf Badjura je slovenski javnosti poznan predvsem kot alpinist, smučar, pisec izletniških in smučarskih priročnikov, medtem ko o Badjuri kot vojaškem častniku vemo bolj malo.

Preberi več

Rudolf Badjura – življenje in delo (2. del)

08/01/2015

Drugi del predstavitve lika Rudolfa Badjure govori o turbulentnem koncu velike vojne z razpadom Avstro-Ogrske in oblikovanjem novih oblasti ter držav, pri tem pa je pomembno vlogo odigralo tudi slovensko vojaštvo.

Preberi več

 

Rudolf Badjura – življenje in delo (1. del)

18/12/2014

Rudolf Badjura, rojen v Litiji v letu 1881, je bil vsestranska osebnost, ki je vse svoje javno delo hotel zvezati s širšimi pomeni etike in nacionalnega vprašanja.

Preberi več

Rudolf Badjura – življenje in delo

18/12/2014

avtor: več avtorjev

Znanstvena monografija Rudolf Badjura – življenje in delo prikazuje vsestranska osebnost – vojaški častnik gorskih enot, Maistrov borec, “ljubljanski Rudolf Maister”, kot so ga poimenovali za vojaške zasluge leta 1918. Rudolfa Badjura se je ukvarjal tudi s smučanjem, pisanjem turističnih vodnikov, zbiranjem ljudskega izrazja in zemljepisnih imen, pisanjem priročnikov in slovarjev, aktiven je bil kot vojak, bil je ustanovni član skupine Dren, pobudnik športnega turizma, začetnik raziskovanja jam.

Redna cena: 20,00 eur

poštnina: 5,00 eur, vsak naslednji artikel poštnina le 1,00 eur

Preberi več

Rudolf Badjura – častnik v 1. svetovni vojni in vsestranski pionir

27/11/2014

Združenje vojaških gornikov Slovenije je organiziralo simpozij in pripravilo knjigo o Rudolfu Badjuri, smučarju, vsestranskem pionirju in častniku v avstro-ogrski vojski v 1. svetovni vojni,…

Preberi več