Štiri države Nata bi se v konfliktu odločile za Rusijo, tudi Slovenija

by Urednik

ANKETA GALLUPOVEGA INŠTITUTA ZA PROUČEVANJE JAVNEGA MNENJA

Analitično podjetje Gallup (WIN/Gallup International) je v mednarodni raziskavi vprašalo državljane 66 držav, na čigavi strani bi se raje borili v primeru napada na njihovo državo. Prebivalci štirih držav članic  zveze Nato so se odločili za Rusijo, med njimi pa je tudi Slovenija, četudi iz nje prihaja ameriška prva dama, poroča Bloomberg.

Rezultate raziskave so objavili pred petkovim začetkom varnostnega vrha v Münchnu. Prebivalci iz največ držav so se pri izbiranju svojega obrambnega partnerja večinsko odločili za ZDA, s čimer ostajajo “edina svetovna vojaška sila z zares globalnim dosegom in zavezništvom”.

Profesor James Davis iz švicarske Univerze St. Gallen glavni razlog za nenaklonjenost tesnemu povezovanju z Natom vidi v vse bolj negativnem pogledu Evropejcev na vlogo ZDA v svetu. Po besedah analitika iz podjetja Gallup International, ki je izvedlo omenjeno mednarodno raziskavo, rezultati kažejo na postopno reorganizacijo sveta okoli več varnostnih polov.

Po drugi strani pa Bloomberg v analizi, nastali na osnovi Gallupove ankete –  opozarja na to, da sta Kitajska in Rusija izbrali druga drugo, krizna Ukrajina in Bosna in Hercegovina – tudi religijsko razklana –  sta razklani na dva dela, za Rusijo pa so se odločile kar štiri članice Severnoatlantskega zavezništva, ki ga vodijo ZDA – gre za Bolgarijo, Grčijo, Slovenijo in Turčijo.

Analitik iz WIN/Gallup International Kančo Stojčev je komentiral, da rezultati kažejo na postopno politično reorganizacijo sveta okoli več varnostnih polov. “Ni presenetljivo, da so Rusi in Kitajci izbrali drug drugega, je pa to novost. To kaže na nekaj zelo pomembnega – da je politika ZDA zadnjih dvajsetih let pripeljala Rusijo v objem Kitajske, kar je zelo čudno, saj je Rusija v temelju del Evrope,” je povedal za ameriško agencijo.

Po njegovih besedah nekateri rezultati tudi kažejo, da so začele države iskati nova zavezništva onkraj obstoječih struktur Nata. Bolgarija in Grčija denimo vidita največjo nevarnost v Turčiji, čeprav so vse tri države zaveznice v Natu, podobno pa tudi velja za nekatere “zahodne” evropske države – v Belgiji je veliko ljudi izbralo evropske države namesto ZDA, skoraj enako število Švedov je izbralo Veliko Britanijo in ZDA.

Profesor James Davis z univerze St. Gallen je ob robu vrha v Münchnu komentiral, da bi evropske države potrebovale več let za dosego zahtevanega financiranja Nata (ameriški obrambni minister J. Mattis zahteva, da vsaka država prispeva 2%), a je hkrati “Evropejce na smrt strah” morebitnega kolapsa Nata v času povečane samozavesti Rusije. “Če veste karkoli o zgodovini v Evropi zadnjih 200 let, je razglas iz tega tedna, da bodo Romuni in Čehi podelili ključne vojaške enote pod nemško poveljstvo, nekoliko šokanten,” je dejal.

Davis za nenaklonjenost do Nata znotraj posameznih članic vidi več razlogov. V nekaterih državah gre za vezi na podlagi pravoslavne ali katoliške vere, marsikje pa je pomemben dejavnik dejstvo, da Evropejci vse manj zagovarjajo vodilno vlogo ZDA v svetu. Ugled ameriške vloge v svetu je resno upadal po vojni v Iraku, kar bi se lahko nadaljevalo tudi med mandatom Donalda Trumpa, sklene profesor.

WIN/Gallup International je med oktobrom in decembrom 2016v raziskavi anketiral 1.000 ljudi v vsaki od 66 držav po svetu. Avtorji raziskave možnosti za napake ocenjujejo na +/- 3-5 odstotkov.

Pripravil: B. Knific, vir: RBTH Slovenija

Povezani članki