Ali bi se Rusija lahko odrekla Bašarju al Asadu?

ZAHOD BI SE RAD ČIMPREJ “ZNEBIL” SIRSKEGA PREDSEDNIKA

Po kemičnem napadu v Siriji in ameriškem raketiranju sirskega letalskega oporišča so zahodne države – pa tudi nekatere na Bližnjem vzhodu – začele ponovno pozivati Rusijo, naj prekine sodelovanje s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da se bo Moskva odrekla Asadu samo v skrajnem primeru.

Položaj okoli Sirije se ponovno zaostruje. Po kemičnem napadu v Idlibu 4. aprila, za katerega so ZDA in druge zahodne države obtožile vlado Bašarja al Asada (sirske oblasti in Moskva zanikajo krivdo režima), je v mednarodni skupnosti ponovno aktualna mantra zahodnih diplomatov, da mora Asad oditi – slišati pa je tudi obtožbe na račun Rusije, ker da podpira njegov režim.

Predstavnica ZDA pri OZN Nikki Haley je poudarila, da Asad ne more biti vključen v prihodnje iskanje politične rešitve krize v Siriji, ameriški državni sekretar Rex Tillerson pa je 10, aprila, na predvečer svojega obiska v Rusiji, del odgovornosti za prelivanje krvi v Siriji prevalil na Rusijo: “Rusi zdaj že nekaj časa igrajo vlogo tistega, ki prikriva dejanja Bašarja al Asada.”

Zaradi podpore Asadu po besedah Nikki Haley zahodne države že proučujejo možnost uvedbe novih sankcij proti Rusiji. Zaenkrat se zahodne države in njihovi partnerji v regiji omejujejo na pozive Moskvi, naj preneha s podporo Damasku, kar je bila  po poročanju medijev tudi ponudba, s katero se je Rex Tillerson odpravil v Moskvo. In kako realistična je sploh ta možnost?

Uradno stališče Rusije o sirskem predsedniku Asadu

Kar se tiče Sirije, je Moskva kot vedno previdna v svoji retoriki, saj poudarja, da podpira zakonito oblast, ne pa posamezne osebnosti – Asada ali kogarkoli drugega. Tako je Putinov tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov 6. aprila 2017 v komentarju na kemični napad v Idlibu dejal, da podpora, ki jo Rusija nudi Asadu, ni brezpogojna. Hkrati je še dejal, da Moskva in Damask drug drugemu dajeta “polno vzajemno podporo”.

V času, ko Zahod in vrsta držav iz regije (Turčija, Izrael, arabske države Perzijskega zaliva) ostro kritizirajo režim Bašarja al Asada, ga Rusija in Iran podpirata. Tako sta predsednika omenjenih držav, Vladimir Putin in Hasan Rouhani, za nedopustna označila “agresivna dejanja ZDA proti suvereni državi”, s čimer sta se odzvala na raketni napad na letalsko oporišče sirske vojske v Siriji.

“Stališče Kremlja je naslednje: o usodi Asada mora odločiti sirski narod, ne pa Donald Trump,” je za RBTH komentiral Viktor Nadein-Rajevski, starejši znanstveni sodelavec Inštituta za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose Ruske akademije znanosti. Po njegovem mnenju Rusija ne bo spreminjala svojega stališča glede sirskega konflikta in se bo še naprej trudila, da poišče skupne točke med režimom in opozicijo na pogajanjih v Ženevi in Astani – čeprav bo po nedavni zaostritvi to izjemno težko.

Težave z Asadom

Ne glede na vojaško podporo ruskega letalstva pa vpliv Rusije na Damask ni neomejen, opominja profesor katedre za sodobni Vzhod na Ruski državni univerzi za družbeno-humanistične znanosti Grigorij Kosač. “Asad nikoli ni bil igračka v ruskih rokah, njegova dejanja, poteze in izjave pa so pogosto v nasprotju z uradnim stališčem Ruske federacije,” pravi ruski strokovnjak. Asad je denimo večkrat poudaril, da je treba najprej doseči “popolno zmago nad teroristi”, nato pa je mogoče govoriti o političnemu reševanju krize in reformah, Rusija pa se je vedno zavzemala za čim hitrejši začetek političnega procesa.

Ker je v Siriji njen glavni partner Asad, je Moskvi zelo težko vplivati na Damask, poudarja Grigorij Kosač: “če se bo nehala opirati na Asada, potem lahko Moskva izgubi vse, kar je dosegla v Siriji, saj z opozicijo nima vzpostavljenih dobrih odnosov, možnosti za njihov razvoj pa so zelo omejene.” Rusija pravzaprav v odnosu z Asadom nima manevrskega prostora, je prepričan strokovnjak.

Meje podpore

Hkrati strokovnjaki smatrajo, da ima tudi partnerstvo z Asadom svoje meje – Rusija se zaradi zaščite sirskega režima verjetno ne bi spustila v neposredno konfrontacijo z ZDA. Na vprašanje, zakaj Rusija ni poskusila sestreliti raket tomahavk, s katerimi so ZDA 7. aprila tolkle po letalskem oporišču sirske vojske v pokrajini Homs, je vir blizu Obrambnega ministrstva Ruske federacije za Kommersant izjavil: “Ruski sistemi protiraketne obrambe so v Siriji v prvi vrsti zato, da ščitijo rusko vojaško infrastrukturo. Naša naloga ni bila zaščititi celotnega zračnega prostora nad Sirijo”.

Da Rusija ni sprejela zaveze o zaščiti Asadovega režima, je spomnil tudi politolog Aleksej Arbatov v pogovoru za radijsko postajo Kommersant FM: “Naši zračnoobrambni sistemi ščitijo naša vojaško-letalska in vojaško-pomorska oporišča. Sirija ni naš zaveznik, pač pa partner,” je poudaril Arbatov.

Tudi Grigorij Kosač ocenjuje, da se Rusija ne bo spustila v vojno z ZDA, da bi zaščitila sirskega predsednika. “Če se bo konfrontacija stopnjevala do skrajnih meja, ko je mogoča neposredna konfrontacija, potem bo morala Rusija seveda najti drugo varianto za reševanje sirskega problema,” je dejal Kosač. Po drugi strani po njegovem mnenju zaenkrat še ni treba izbirati “med dvema možnostma – Asadom ali vojno” , zato v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati, da bo Rusija spremenila svoje stališče.

Pripravil: B. Knific, vir: RBTH, foto: YouTube