Uvaja Evropa “vojaški Schengen” za prost pretok Natovih vojakov?

by Urednik

POENOSTAVLJENO VOJAŠKO PREHAJANJE MEJ MED ČLANICAMI ZVEZE NATO

Zveza NATO namerava drastično poenostavitev birokracije, ko gre za premikanje zemeljske sile na ozemlje EU, da bi zmanjšali trenutno potrebni čas za pridobitev ustreznih dovoljenj v zameno za ustvarjanje neke vrste “Evropskega vojaškega Schengna”. 

Med pobudniki te zamisli je nizozemska obrambna ministrica Ank Bijleveld, ki je prepričana, da je za Natove sile potreben prost prehod vseh evropskih meja, da bi se učinkoviteje zoperstavili “ruski agresiji”.  V primeru, če bodo to pobudo uresničili, ocenjuje britanski časopis “The Times”, bodo zavezniške sile, vključno z osebjem in tehnologijo, lahko premestili s katere koli točke Evrope do njenih vzhodnih mejah v največ petih dni, namesto 40, kot zdaj. Kot ocenjuje, da bi s tem presegli sedanji “absurdni sistem”, zaradi katerega so bili prisiljeni vojaki počakati v vojašnicah, dokler posamezne države ne izdajo ustreznih dovoljenj, da bi prišli mimo vseh zahtevanih kontrolnih točk, Bijleveldova opozarja, da je že čas, da zveza dokaže, da je mogoče izboljšati pogoje za obvladovanje vseh novih groženj in izzivov, čeprav, kot ocenjuje, bo to težko izvajati.

Ruski vojaški strokovnjak Boris Podoprigora je prepričan, da je sam mehanizem odločanja v EU, zaradi birokracije preobsežen in preobremenjen in da bo težko doseči nobenega soglasja, ko gre za reševanja tega vprašanja. NATO je sicer vojaška organizacija z visoko centraliziranim sistemom, je pojasnil. Vendar, kadar interesi severnoatlantskega zavezništva ne sovpadajo s pogledi Evropske unije, na koncu običajno ne pridejo do konkretnih rešitev. “Ne vidim možnosti za sodelovanje organov Evropske unije pri reševanju vojaških problemov. Kjer se sprejemajo odločitve znotraj vertikale Nata, vse deluje dobro. Če pa se v proces vključi evropske uradnike, pa je težko pričakovati, da bo sprejemanje odločitev učinkovito. Navsezadnje to potrjujejo izkušnje balkanskega konflikta in sodelovanja predstavnikov struktur EU v njem,” je še dodal vojaški ruski izvedenec. S tem mnenjem se strinja tudi poslanec ruske Dume Aleksander Jušenko, hkrati tudi namestnik predsednika odbora za informacijsko politiko, ki trdi, da je Evropska unija ni homogena. Po njegovem mnenju vstopajo v sistem EU države, ki ne upoštevajo odločitev Bruslja in se praviloma opirajo na lastno suverenost. Gre predvsem za države ustanoviteljice, kot sta na primer Francija ni Nemčija.

“Danes EU koketira z nadnacionalnostjo na eni strani in nacionalnimi interesi posameznih držav na drugi strani. EU ni enotna in interesi držav se zelo razlikujejo, kar pa izkoriščajo NATO, Washington in London, da lahko v kar največji meri vplivajo na te države. Predlog, da bi se opredelili za poenostavljeno premeščanje (nadnacionalnih) enot Nata znotraj EU, tako v določeni meri predstavlja poskus preseganja suverenosti posameznih držav, članic EU,” še meni Jušenko.

O tem vprašanju voditelji držav članic Nata razpravljajo na vrhu zavezništva, ki poteka 11. in 12. julija v Bruslju.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube

 

Povezani članki