Bodo v Bolgariji sestavljali letala T-50 golden eagle?

SOFIJA  PONUDILA SEULU LICENČNO PROIZVODNJO LETAL T-50

V okviru prvega obiska bolgarskega premierja v Južni Koreji je Sofija ponudila Seulu, da na ozemlju te balkanske države zgradi obrat za sestavljanje bojnih letal T-50, so pred nedavnim objavili bolgarski mediji.

»Bolgarski podpredsednik vlade in obrambni minister Krasimir Karakačanov je vodil pogajanja za gradnjo montažnega obrata za južnokorejska nadzvočna napredna trenažna in lahka bojna letala T-50 zlati orel (golden eagle), ki sta jih skupaj zasnovala južnokorejski letalski koncern KAI in ameriška družba Lockheed Martin,« je 30. septembra objavil portal bolgarskega obrambnega ministrstva.

Bolgarska pobuda je prišla manj kot tri mesece zatem, ko je Sofija podpisala pogodbe kmalu potem tudi v celoti plačala dogovorjeno ceno v višini 1,256 milijarde USD, ki bi bolgarskim letalskim omogočila, da do leta 2023  dobijo osem lovcev Lockheed Martin F-16 block 70 in s tem povezano prešolanje in usposabljanje pilotov in tehničnega osebja orožje, rezervne dele. oborožitev  in logistiko.

Pogovori o obrambnem sodelovanju med Sofijo in Seoulom so po navedbah največjega naklada bolgarskega dnevnika Trud (Delo) povezani z željo Bolgarije, da bi izdelovali dele za T-50. Ta možnost se je pojavila kot posledica sporazuma o nakupu lovcev F-16, ki ga je Bolgarija podpisala z podjetjem Lockheed Martin in po katerem je dovoljeno tudi sodelovanje tretjih oseb.

»Bolgarsko gospodarstvo in industrija bosta imela koristi od tega novega dolgoročnega sporazuma z vodilnim svetovnim tehnološkim proizvajalcem Lockheed Martinom. Slednji je s pogodbo o nakupu naprednega in sposobnega lovskega letala dal Bolgarom zavezo, da bo posel Bolgariji prinesel gospodarske in industrijske koristi. Lockheed Martin ima kupce v več kot 50 državah po vsem svetu in razume pomen partnerstva,« so ob tem sporočili iz ameriškega podjetja.

Bolgarski mediji so v komentarju bolgarskih industrijskih pogodb iz sporazuma F-16 že poročali, da naj bi ameriško-bolgarski sporazum privedel vzpostavitev lokalnih zmogljivosti za remont 25 komponent hidravličnega pristajalnega sistema F-16 in osnovnih zmogljivosti za vzdrževanje električnega sistema. Po besedah ​​bolgarskega ministra za gospodarstvo Emila Lubenova Karanikolova bo Bolgarija dobila tudi ameriško pomoč za razvoj brezpilotnih letal in brezpilotnih letal.

Medtem ko podrobnosti o obrambnih pogovorih med Sofijo in Seulom niso bile na voljo, je bolgarski nacionalni radio (BNR) 27. septembra poročal, da je južnokorejsko podjetje zainteresirano za sodelovanje v projektu Bolinske jedrske elektrarne Belene v Bolgariji in da je predsednik Južne Koreje Moon Jae-in je opozoril, da »obstajajo ogromne priložnosti za gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Južno Korejo na področju IT tehnologij, obnovljivih virov energije in na obrambnem področju«.

Južnokorejska domača obrambna industrija se je od začetkov v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja postopoma razvila v prefinjeno in produktivno vejo gospodarstva Seula, ki zdaj služi mogočnim oboroženim silam države in se vse bolj posveča izvozu na tuje trge. Južnokorejski vojaški izvoz se od začetka dvatisočih stalno povečuje in zdaj zajema tudi že vrsto visokotehnoloških orožnih sistemov, ki jih ponujajo in dobavljajo kupcem po vsem svetu, vključno z rušilcem razreda sejong (znan tudi kot KDX-III AEFGIS), šolsko-bojnimi nadzvočnimi letali T-50 (na osnovi F-16), samovoznih havbicah K9 thunder 155 mm in glavnih bojnih tankom K2 black panther, ki sodijo med najsodobnejše oklpene oborožitvene  sisteme na svetu.

Doslej najbolj znana prisotnost južnokorejske obrambne industrije na Balkanu je bila povezana s hrvaškimi načrti za nadomestitev flote 12 starajočih sovjetskih letal MiG-21bis-D/UMD. Južna Koreja je v tem času promovirala FA-50, lahko lovsko različico naprednega šolskega nadzvočnega dvoseda T-50, vendar pa oktobra 2017 Korejska letalska industrija – KAI Hrvaški ni dala ponudbe, saj FA-50 ne bi mogel izpolnjevati zahtev hrvaškega obrambnega ministrstva, zaradi česar je bil leta 2018 podpisan sporazum o nakupu 12 presežnih letal F-16C/D barak block 30 od Izraela. Ta posel pa je hrvaška vlada uradno preklicala 14. januarja, potem ko je bila vlada v Zagrebu obveščena, da Izrael od ZDA ne more pridobiti dovoljenja za prenos tretjih oseb (TPT) za prodajo lovcev na Hrvaško.

Pripravil: Igor Božinovski, foto: KAI