Oživljeni ruslan naj bi imel izbiro dva letalska motorja

RUSIJA POTREBUJE TEŽKA TRANSPORTNA LETALA, KOT JE UKRAJINSKI AN-124

Ena najtežjih in oprijemljivih posledic prekinitve vezi z Ukrajino za Rusijo je bila nezmožnost uporabe motorjev, izdelanih v  Skupnosti neodvisnih držav, za vojne ladje, helikopterje in letala – tudi letal An-124 ruslan. 

Številni programi oboroževanja Ministrstva za obrambo Ruske federacije so bili onemogočeni, ambiciozne ideje, kot je nadaljevanje proizvodnje transporterjev An-124 v Rusiji pod novim imenom, so se samodejno spremenile v fantastične. Rusija je zaradi tega izredno pospešila delo na nadomeščanju uvoza, kar že daje določene rezultate.

Tema možnosti oživitve “ukrajinskega” težkega transportnega letala An-124 v Rusiji se občasno pojavlja že vse od leta 2014. Tako so je marca 2021 o tem pogovarja ministrom za obrambo Ruske federacije Sergej Šojgu s predstavniki  podjetja Aviastar-SP. Vendar se ob tem takoj zastavlja vprašanje ali Rusija sploh potrebuje takšno letalo in ali bo imela zmogljivosti za vzdrževanje tako obstoječe kot morebitne novozgrajene flote letal An-124 ruslan (ali isto vrstnega letala z novo oznako) v operativnem stanju?

Letalo tega razreda zavzema zelo ozko nišo in njegova proizvodnja nikakor ne more biti množična. Po drugi strani pa se je leta 2020 nenadoma pokazalo, da so težki transporterji izjemno uporabni. Spomnimo se, da sta bila med izbruhom pandemije koronavirusa ruslan in edina ukrajinska mriya (še večje letalo na osnovi ruslana, vendar s šestimi motorji in večjo nosilnostjo) najbolj iskani letali za prevoz medicinskega blaga in mask med samoizolacijskimi državami. Poleg miroljubnih – humanitarnih namenov pa tala An-124 potrebuje tudi rusko vojaško transportno letalstvo.  Skoraj nemogoče je rešiti težave redne oskrbe z letali brez prisotnosti flote težkih transportnih letal, kot so ruslani, za prevoz opreme v tujino, kot je bila zračna dostava sistema zračne obrambe S-400 Turčiji z An-124. Prav tako je leta 2013 poveljnik ruskih letalsko-desantnih čet Vladimir Šamanov govoril o potrebi po ruslanu za ruske letalsko-desantne sile.

Še vedno so torej potrebe po težkih tovornih letalih in nadaljevanju njihove proizvodnje. Transporterje An-124 niso zaman imenovali “ukrajinski”, čeprav jih niso sestavljali samo v Kijevu, ampak tudi v ruskem Uljanovsku. Seveda jih v Rusiji ne bi bilo mogoče izdelati pod blagovno znamko An, po posodobitvi projekta pa bi dejansko šlo za novo letalo, ki bi ga lahko imenovali na primer Il-124.  Vsi ti ambiciozni načrti naleteli pa so naleteli na veliko težavo. Rusija namreč ne izdeluje pogonskih motorjev  za tako težko letalo. Podjetje, ki proizvaja motorje D-18T za ruslane in mriyo, je ostalo v Ukrajini, tako da lahko Rusija pozabi nanje. Problem je za Rusijo zelo resen, vendar se odpirata dva možna načina za rešitev.

PD-35

Teoretično bi lahko obetavni ruski motor PD-35 uporabili kot zamenjavo za ukrajinski D-18T. Motor s potiskom v razponu od 24 do 38 ton razvijajo v Rusiji na podlagi že konstruiranega in certificiranega turboventilatorskega motorja PD-14, ki bo nameščen na potniških letalih za srednje razdalje MC-21.

PD-35 naj bi  uporabljali tudi na rusko-kitajskem širokotrupnem linijskem letalu dolgega dosega CR929, pa tudi na popolnoma ruskem Il-96-400M. Poročajo, da je lani oktobra državna korporacija Rostec končala montažo plinskega generatorja za PD-35 in dela na ustvarjanju tehnološkega demonstratorja. Če bo uspešen, pričakujejo začetek serijske proizvodnje tega letalskega motorja leta 2028.

Se je pa Rusiji pred kratkim pojavila še ena možnost za nadomestitev pogonskih motorjev za floto novih An-124.

NK-32-02 (z dodatnim zgorevanjem)

Ena glavnih ruskih vojaških novosti v zadnjem času je nadaljevanje proizvodnje nadzvočnih bombnikov – raketonoscev Tu-160M ​​v Kazanu. Za posodobljene strateške bombnik so razvili nadgrajeno različico motorja NK-32 druge serije. Poročajo, da sta se moč in učinkovitost motorja znatno povečala. Ob tem pa obstajajo informacije, da je na podlagi NK-32-02 mogoče razviti motor ne samo za Tu-160M ​​ali prihodnji ruski bombnik pete generacije PAK DA, temveč tudi za vojaško transportno letalo tipa An-124. Koliko realno je to?

Če se ozremo v specializirane vojaško-letalske publikacije, lahko resno podvomimo, da bo ruslan lahko letel z motorji iz belih labodov. Dejansko ukrajinski D-18T proizvede 24 ton potiska, NK-32-02 pa 25 ton, vendar slednji le z dodatnim zgorevanjem. V načinu brez dodatnega zgorevanja, v katerem  transportno letalo dejansko leti, je potisk tega motorja precej skromnejši – le 14 ton. In že se pojavi vprašanje, ali namesto 4 vgraditi na letalo 6 motorjev, kar je verjetno  mogoče, vendar se pojavi vprašanje, v kolikšni meri bi bilo to smotrno?

Očitno bi morali posodobljeni motor NK-32-02 še izpopolniti, da bi povečali njegov potisk v načinu brez naknadnega zgorevanja na zahtevano zmogljivost. Konstruktorji bodo morali pri tem motorju obnoviti distribucijski blok in povečati obvodno razmerje. To seveda ni nemogoče, če vemo, da načrtujejo izdelava motorja brez dodatnega zgorevanja s potiskom do 30 ton na podlagi NK-32 druge serije. Če bi to ruskim konstruktorjem motorje uspelo, potem bi tudi lažje govorili o posodobitvi flote velikih transportnih letal v rangu obstoječih An-124 ruslan.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum