Nemški samovozni protiletalski artilerijski sistem gepard za Ukrajino

KDAJ LAHKO UKRAJINSKA VOJSKA PRIČAKUJE GEPARDE?

Po dlje časa trajajočih razpravah in sporih se je Nemčija vseeno odločila, da bo Ukrajini pomagala z dobavo oklepnih vozil. Nemški paket vojaško-tehnične pomoči bo vključeval samovozne protiletalske artilerijske sisteme gepard, ki jih je uporabljal Bundeswehr. Vendar pa je odprema te opreme naletela na organizacijske težave.

Nemčija se v zadnjih tednih pogovarja o možnosti dobave različnih oklepnikov iz skladišč v Ukrajino. V tem kontekstu so bili obravnavani različni oklepni oborožitveni sistemi. Dobave opreme ali celo priprave nanje pa nikakor niso stekle, zdaj pa je v tej zadevi prišlo do premika.

26. aprila 2022 je v nemški letalski bazi Ramstein potekala konferenca držav Nata, posvečena vprašanjem vojaško-tehnične pomoči ukrajinski vojski. Med tem dogodkom je nemška obrambna ministrica Christina Lambrecht dejala, da je zvezna vlada pripravljena odobriti dobavo protiletalskih samovoznih artilerijskih protiletalskih sistemov gepard Ukrajini. Ta načrt predvideva  odpremo 50 bojnih vozil iz skladišča. Prej je ta tehnika pripadala Bundeswehru, vendar so jo v začetku prejšnjega desetletja umaknili iz uporabe. ”Nepotrebne” geparde je odkupilo proizvodno podjetje Krauss-Maffei Wegmann, ki je načrtovalo je obnoviti opremo in jo prodati tretjim državam. V zadnjem desetletju ni bilo mogoče najti kupcev za vse razpoložljive oklepnike, zdaj pa naj bi jih v okviru tuje pomoči dobavili v Ukrajino.

Težave z dobavo streliva

Bundestag je 28. aprila 2022 potrdil načrt za pošiljanje oklepnih vozil. Zdaj ga mora KMW pripraviti za delovanje in nato odpremiti. Kako hitro bodo ta dela končana in kdaj bodo gepardi prišli v Ukrajino, ni znano.

Kmalu po izjavi ministrice Lambrechtove je postalo jasno, da se načrtovana dobava oklepnega artilerijskega zračno-obrambnega sistema gepard sooča z nepredvidenimi težavami. Po poročanju britanske izdaje The Daily Telegraph bi lahko nevtralen položaj tretje države preprečil izvedbo tovrstnih načrtov.

Samovozni protiletalski sistemi gepard so opremljeni s 35 mm avtomatskima topoma Oerlikon GDF za enotni izstrelek 35×228 mm. Takšno orožje in strelivo ni v uporabi v ukrajinski vojski, zato bi bilo potrebno organizirati dobavo ne le bojnih vozil, temveč tudi streliva. Ker Bundeswehr ne more zagotoviti potrebnega streliva, bi ga bilo treba kupiti pri tujem proizvajalcu – švicarskem podjetju Oerlikon Contraves. Po poročanju The Daily Telegrapha se je tak nakup izkazal za nemogočega. Švica ohranja svoj nevtralen status in ne želi prodajati vojaških izdelkov, ki bi se lahko kmalu znašli na območju konflikta. To vprašanje namerava zdaj rešiti nemško obrambno ministrstvo. 

Kmalu pa je Business Insider poročal, da je bilo vprašanje streliva že rešeno, 300 tisoč nabojev bo kupljenih od Brazilije, ki ima v uporabi tudi geparde. Vendar pa se zdaj pojavljajo težave logistične narave – pred dobavo gepardov Ukrajini bo treba strelivo prepeljati čez ocean.

Samovozni protiletalski artilerijski sistem Flugabwehrkanonenpanzer gepard so razvili v zgodnjih sedemdesetih letih po naročilu Bundeswehra. Po desetletju razvoja se je začela serijska proizvodnja, leta 1976 pa je bil novi model uradno dan v uporabo. Kasneje se je začel proces modernizacije, v katerem so sodelovala podjetja tudi iz drugih držav Nata. Za nemške kopenske sile je bilo izdelanih 420 novih gepardov, kasneje  jih je naročila tudi nizozemska vojska. Zanjo so izdelali 95 oklepnikov  s spremenjenim radioelektronskim sistemom. Zatem je tudi Belgija prejela 55 gepardov v prvotni konfiguraciji.

Aktivna uporaba samovoznih protiletalskih artilerijskih sistemov gepard se je nadaljevalo do leta 2000, nato pa so jih zaradi zastarelosti začeli odpisovati.  Bundeswehr je ta postopek zaključil leta 2012, odstranjena oprema je bila poslana v skladišče ali prodana v tretje države. Rabljene geparde pa so začeli uporabljati v Braziliji, Jordaniji, Romuniji in Čilu. Slednji pa jih je kmalu opustil.

Konec leta 2020 se je pojavila pogodba za dobavo 15 gepardov, ustreznega streliva in rezervnih Katarju. Ta tehnika naj bi bila uporabljena za zagotovitev varnosti prihodnjega svetovnega prvenstva v nogometu. 

Gepard je samovozni protiletalski sistem zračne obrambe bližnjega območja, namenjen protiletalski zaščiti oporišč, enot na pohodu ali na mestih koncentracije. Odvisno od situacije in potreb lahko samovozni artilerijski sistem deluje samostojno ali kot del baterije pod nadzorom poveljniškega mesta.

Gepard je zgrajen na šasiji tanka leopard 1, kar mu omogoča visoko mobilnost. Gepard lahko deluje v bojnih formacijah z drugimi oklepnimi vozili nemške in tuje proizvodnje. Z maso več kot 47 ton razvije hitrost do 65 km/h in se lahko premika tudi po grobem terenu. Šasija je opremljena z originalno kupolo, na katero je nameščeno orožje, radarska oprema in druge naprave. Osnovna nemška različica geparda je opremljena z iskalnim radarjem (na S-valovnem območju) z vrtljivo anteno in nadzorno postajo (na Ku valovnem območju) z nihajno anteno. Domet zaznavanja in sledenja za obe postaji je 15-18 km. Modifikacija za Nizozemsko je uporabljala druge radarje z različnimi dosegi, vendar s podobnimi lastnostmi.

Gepard uporablja dokaj napreden sistem za vodenje ognja, ki zbira podatke z radarjev, iz merilnikov izstopne hitrosti na topih itd. Namerjanje in streljanje se izvajata v polavtomatskem načinu pod nadzorom strelca. Na voljo je tudi ročni način, vključno z uporabo optičnega merilnika. Ob straneh kupole sta nihajna nosilca s 35 mm avtomatskima topoma Oerlikon GDF, hitrost ognja je 550 nav./min (vsak top), domet je do 5 km, doseg višine pa 4 km. Strelivo vključuje 340 visokoeksplozivnih fragmentacijskih nabojev za vsak top.

Načrtovana dobava sistemov gepard Ukrajini ima za Nemčijo določen pomen in predstavlja v političnem smislu pomemben dogodek,  v vojaško-tehničnem smislu se takšna “pomoč” izkaže za praktično neuporabno ali celo škodljivo za prejemnika. Podobno kot pri drugih tuji tehnologijah je to posledica več specifičnih dejavnikov. Glavna težava Ukrajine je pomanjkanje usposobljenega osebja. Ukrajinska vojska (še) ne zna upravljati s tanki leopard-1 in opremo, ki temelji na njih, usposabljanje osebja bo za to  trajalo nekaj časa. Poleg tega je treba urediti infrastrukturo za vzdrževanje in oskrbo, kar v sedanjem (ukrajinskem) okolju ne bo lahko.

Še težje je stanje s posadkami, gepard je ne brez razloga veljal za eno najbolj zapletenih oklepnih vozil Bundeswehra, tečaj za usposabljanje operaterja pa je bil temu primeren – najdaljši. V trenutnih razmerah Ukrajina preprosto nima časa za popolno usposabljanje strokovnjakov in brez tega bo sistem gepard le stežka pokazal ustrezne in želene rezultate.

Nekateri analitiki tako menijo, da se načrtovana dobava nemškega ZSU gepard bistveno ne razlikuje od drugih podobnih dobav vojaško-tehnične pomoči Ukrajini, ki so se zgodile v zadnjem času. Za Nemčijo sicer ima pozitivne posledice, medtem ko so koristi za ukrajinsko vojsko vsaj vprašljive. Kljub temu je odločitev sprejeta in ne najbolj uporabna in učinkovita tehnika  bo odšla v Ukrajino. Zaradi te »pomoči« pa bosta Nemčija in KMW dobila možnost, da se znebita nepotrebne opreme iz skladišča, pa tudi, da s proračunom pomagata »zavezniku«. Poleg tega izkazujejo svojo zavezanost celotnemu poteku Nata in reševanju drugih političnih vprašanj. Dejstvo, da so gepardi zastareli in omejeno uporabni v trenutnih dogodkih in ne bodo prinesli nobene koristi prejemni vojski, je dejansko zapostavljeno. Kar pa ni več presenetljivo v trenutnem dogajanju.

Pripravil: AF, foto: Wikimedia, Military Forum