Nadgradnje – posodobitve sovjetskih oklepnikov BMP

BMP – Bojevaja mašia pehotki

Bojno vozilo pehote oziroma BMP v verzijah 1, 2 in 3 sodi med oklepnimi pehotnimi goseničnimi transporterji med nesporne legende – to je ostal tudi pri nas v obliki bojnega vozila pehote BVP-80.

BMP ni le vozilo – postal je sinonim za povprečno zaščitena, solidno oborožena vozila, ki so nudila zaščito oddelku vojakov, ki mu je bilo v začetnih verzijah celo omogočeno bojno delovanje s svojim pehotnim orožje, dokler le niso ugotovili, da je zadevanje iz vozečega vozila nično ali blizu ničle, odprtine pa zelo slabijo kompaktnost bokov.

Če pogledamo v »rojstni list« vozila, ga bomo našli pod oznako »objekt 765« (objekt je sovjetski prototip), število 7 pa nam pove, da je bil izdelan v razvojnem oddelku tovarne traktorjev v Čeljabinsku. »Izdelenije« (izdelek) je delo ekipe, ki jo je vodil Pavel P. Isakov med leti 1960–63, Rdeča armada ga je prevzela leta 1966 kot BMP-1. Nizko, zelo gibljivo in plavajoče vozilo je imelo vgrajen top »grom« 2A28 kalibra 73 mm s kratkim povratnim sunkom in avtomatskim polnilcem in sovprežni mitraljez PKT kalibra 7,62 mm. Avtomatski polnilec je bil zaradi nedomiselne izdelave in nezanesljivosti v večini vozil, posebej izvoznih, preprosto odstranjen (kadenca 8–9 granat v minuti). Vozilo, ki je produkt »hladne vojne«, bi lahko imenovali »prvi AIFV« (pehotno bojno vozilo), na zahodu je povzročil prav toliko panike kot tank T-72, saj je imel serijsko vgrajene lanserje protioklepnih raket maljutka 9M14M z dosegom do 3,5 km, ki jih je sčasoma nadomestila raketa 9M111 fagot (AT-4 »spigot«), ki je imela zanesljivejše vodenje in vozilo je dobilo naziv BMP-1P.

Družina je kasneje dobila še izvedbi BMP-2 in BMP-3, pa še celo vrsto drugih nadgradenj v državah, ki so te oklepnike uporabljale.

Celoten članek si lahko preberete v Reviji Obramba marec 2013!!

Revija Obramba marec 2013