KRIM: »Živčna vojna« Moskve z zahodom

DOGAJANJE V UKRAJINI Z VIDIKA RUSKIH POLITOLOGOV

Se bo Vladimir Putin vseeno odločil napotiti omejen vojaški kontingent na ozemlje Ukrajine? Bo takšna odločitev prispevala k stabilizaciji razmer ali jih bo še bolj destabilizirala? Kakšne so lahko posledice take določitve za Rusijo, kako bo reagirala mednarodna skupnost?

Pri ruskem časopisu RIA Novosti so za mnenja o tem povprašali štiri ruske politologe, ki so dali zanimive odgovore. Strnemo jih lahko takole – ruski politologi menijo, da bo nadaljnji potek v marsičem odvisen od sedanjega vodstva Ukrajine, torej ali bo dojel sporočilo Rusije ali bo želel še naprej zaostrovati položaj.

Aleksej Česnakov, direktor Centra za politično konjukturo:

Putinova odločitev o času in kraju uporabe omejenega vojaškega kontingenta na ozemlju Ukrajine bo odvisna od tega, koliko se bo tam položaj zaostril. Če bodo skrajni radikali izvedli “splošno” mobilizacijo in nadaljevali z grožnjami mirnim državljanom, potem je lahko odločitev sprejeta kaj hitro.

Če ne bodo bojeviti, morda napotitev ruske vojske v Ukrajino sploh ne bo potrebna.

Seveda pa bi bila lahko napotitev ruskega kontingenta na ukrajinsko ozemlje znak za dodatno aktiviranje skrajnih radikalcev, še posebej v zahodnih ijn osrednjih deluih države, vendar bo ta dejavnik težko odločilen za predsednika (Putina) pri sprejemanju odločitve. Upoštevati moramo, da bo precejšen del mednarodne javnosti ostro reagiral na vstop ruske vojske v Ukrajino. Toda šef države se bo moral v sedanjem stanju  usmeriti k nacionalnim vrednotam in interesom.

Gleb Pavlovski, direktor Fonda za učinkovito politiko:

Če je že Putin odločil povleči močno potezo, potem vojske ne bo napotil. Če pa se je odločil poslati vojsko, bo ta korak odlagal vse dotlej, dokler ne bo imel v rokah zelo prepričljivega argumenta. Glede na to, da se položaj v Ukrajini spreminja vsakih četrt ure, se lahko kot ogrožanje Črnomorske flote obravnava marsikaj.

Razumeti je potrebno, v kolikšni meri je napotitev omejenega vojaškega kontingenta nevarna in nepreklicna. Ko se bo ruska vojska znašla na ozemlju Ukrajine, kjer danes ni državnega nadzora, bo tam funkcionirala kot žoga, po kateri bodo udarjale različne sile, sama napotitev vojske pa bo prispevala k širjenju revolucije v Ukrajini.

Naša sedanja naloga je lokalizacija problema. Naša pravica je, seveda, da imamo zagotovila spoštovanja naših interesov na Krimu in tudi zagotovilo o vračilu 2 milijard dolarjev, ve vidim pa smisla v napotitvi kontingenta vojakov, ki se bo spremenil v skupno ukrajinsko tarčo.

Na mednarodni ravni bo vstop vojske v Ukrajino obravnavan kot agresija in mednarodni ugled Erusije se bo zamajal. Pri zaveznicah v Skupnosti neodvisnih držav bo tak krak izzval nezaupanje, saj bodo te dogodke projicirale nase. Zahod je resda grdo ravnal, ko po podpisu sporazuma Janukoviča ni zaščitil. Putin se upravičeno jezi glede tega vprašanja, vendar si ne moremo privoščiti več desetletnega saniranja posledic.

Konstantin Kalačov, vodja Politične izvedenske skupine:

Mislim, da gre za živčno vojno, nadaljnji potek dogodkov bo v marsičem odvisen od sedanjega vodstva Ukrajine, torej ali bodo dojeli sporočilo Rusije ali bodo želeli položaj še zaostrovati. Sporočilo je naslednje: mi ne nameravamo biti pasivni opazovalci, kar pa ne pomeni, da je vodstvo Rusije pripravljeno prečiti rdečo linijo. Odločitev Sveta federacije je potrebo najprej razumeti kot  spodbudo za resna pogajanja. Če bo treba napotiti ruske sile v Ukrajino bo vse odvisno od obsega uporabe sile.

Eno je nadzor infrastrukturnih objektov in vzdrževanje reda, nekaj povsem drugega pa so žrtve, do katerih lahko pride zaradi provokacij s katerekoli strani. Rusko vojsko lahko na Krimu sprejmejo prijateljsko, vprašanje pa je, kako bo sprejeta v drugih regijah pa tudi v Harkovu.

Ko gre za posledice, ki jih bo Rusija v primeru napotitve svojih enot v Ukrajino imela na mednarodnem prizorišču, bo zmagovalec tisti z močnejšimi živci. Mednarodna skupnost vsekakor ne bo varčevala z ostrimi izjavami, kasneje pa se lahko govori tudi o mednarodni mirovni operaciji v Ukrajini. Toda zdajšnji položaj, pa tudi v bližnji prihodnosti, to vprašanje ni aktualno. Mednarodna izolacija Rusije je možna le ob množičnem prelivanju krvi v Ukrajini.

Stanislav Belkovski, politolog:

Menim, da gre za vprašanje uglašenega scenarija za prevzem oblasti Julije Timošenko. Ona je v zelo dobrih odnosih s Putinom, onadva sta prijatelja in partnerja. Timošenkova želi postati predsednica Ukrajine, vendar ni priljubljena na Majdanu. Predstavljajmo si, da pride zdaj na sceno Julija Timošenko, uredi odnose z Rusijo in postane predsednica. Nisem popolnoma prepričan, ali je ta informacija točna, vendar sam potek dogodkov deluje prepričljivo.

Pripravil: B. Knific, vir:  RIA Novosti, foto: National Post, NBC, Politico