Moskva predstavila načrt izhoda iz ukrajinske krize

RUSIJA PREDLAGALA REŠITEV ZA SPOR Z UKRAJINO ZARADI KRIMA

Rusija je predstavila svoje videnje rešitve ukrajinske krize in predlagala konkretne ukrepe, nujne za dosego stabilnosti. Zahteva okrepitev zunanjega nevtralnega vojaško-političnega statusa Ukrajine, priznanje rezultatov referenduma o statusu Krima, preoblikovanje Ukrajine v federacijo in organiziranje volitev na osnovi nove federativne ustave, kot tudi dodelitve statusa drugega uradnega jezika ruščini.

Po predlogu Rusije naj bi Ukrajina sklicala ustavodajno skupščino z enako zastopanimi predstavniki vseh ukrajinskih regij.

Po sporočil7u Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije, objavljenem v ponedeljek 17. Marca, Moskva predlaga, da bi ob sodelovanju ZDA in EU ustanovili “Skupino za podporo Ukrajini”, ki naj bi bila zasnovana na vrsti načel. Predvsem bi nujno morali spoštovati interese večnacionalne Ukrajine, podpreti legitimne težnje vseh Ukrajincev in vseh regij v državi, da živijo skladno s svojim izročilom in svojimi običaji (med drugim naj bi jim bilo omogočeno uporabljati materni jezik, imeti nemoten pristop do lastne kulture in vzdrževati intenzivne stike s svojimi sonarodnjaki in sosedi).
Še posebej poudarjajo “nedopustnost preporoda nacistične ideologije” in nujnost ograditve ukrajinskih politikov od ultranacionalistov ter presekanja njihovih poskusov za destabilizacijo različnih regij v državi. Gre najbrž za jugovzhodni del Ukrajine, kjer se je v zadnjem času zvrstilo nekaj spopadov med pristaši majdana, ki prihajajo iz Kijeva, in lokalnim prebivalstvom, ki gravitira k Rusiji.

Naposled naj bi članice Skupine za podporo Ukrajini priznale pomen miru in splošnoljudske sloge v Ukrajini za mir v evroatlantski regiji, vsa odprta vprašanja pa naj bi reševali na osnovi “vzajemnega upoštevanja interesov  vseh držav, ki se v tej regiji nahajajo”. Po mnenju opazovalcev gre za odprt poziv zahodu, da upošteva zaskrbljenost Rusije zaradi širjenja Nata.

Načrt urejanja krize sestavlja pet točk. Prva govori o hitrem izpolnjevanju obveznosti v skladu s sporazumom iz 21. februarja (odvzem nelegalnega orožja, izpustitev nezakonito odvzetih zgradb, ulic in trgov ter začetek objektivne preiskave nasilja, izvršenega od 21. decembra 2013 do februarja 2014).

Druga točka ruske pobude pravi, da se skladno z odlokom Vrhovne rade (ukrajinskega parlamenta – v cilju priprave nove ustave – skliče ustavotvorna skupščina z enako zastopanimi predstavniki vseh ukrajinskih regij, ki bi omogočila prehod Ukrajine v demokratično, federativno državo z nevtralnim vojaško-političnim statusom.

Krim: prvo zoperstavljanje ameriški dominaciji po osemdesetih

Predlagali so tudi, da se ruskemu jeziku dodeli status državnega jezika poleg ukrajinskega, status ostalih jezikov pa naj bi bil skladen z Evropsko konvencijo o regionalnih jezikih in jezikih manjšin. Regije bi lahko z glasovanjem neposredno volile zakonodajno in izvršno oblast, imele pa bi tudi pooblastila, da vzdržujejo kulturno-zgodovinsko specifiko posameznih regij na področjih gospodarstva in  financ, socialne sfere, jezika, izobraževanja in zunanjih medregionalnih povezav ob zagotavljanju pravic narodnostnih manjšin.

Takoj po sprejetju nove ustave bi morali razpisati splošne volitve najvišjih organov oblasti Ukrajine ob hkratnih volitvah organov zakonodajne in izvršne oblasti v vsakem subjektu federacije.

Dokument prav  tako govori o priznanju in spoštovanju Krima, da se odloči o svoji prihodnosti skladno z rezultati referenduma 16. Februarja 2014. Na tem referendumu se je nad 96 odstotkov volivcev odločilo za ločitev polotoka od Ukrajine in za priključitev Ruski federaciji.

Zadnja, peta točka načrta je posvečena zagotovilom. Državna ureditev Ukrajine, njena suverenost, ozemeljska celovitost in nevtralni vojaško-politični status bi zagotavljale Rusija, ZDA in Evropska unija, kar naj bi potrdila resolucija Varnostnega sveta OZN.

ZDA in  EU verjetno nista pripravljeni za sodelovanje

Nikolaj Kavešnjikov, vodja katedre za evropske integracije Moskovske  državne univerze za mednarodne odnose (MGMIO) pri Ministrstvu za zunanje zadeve Rusije in vodilni sodelavec Instituta za Evropo Ruske akademije znanosti, je v pogovoru za »Rusko reč« poudaril, da je načrt Ministrstva za zunanje zadeve RF  konstruktiven prispevek k ureditvi krize v Ukrajini. Po njegovih besedah sta neblokovski status in federalizacija upravičeni glede na raznolikost prebivalstva države, v kateri vzhodne regije gravitirajo k Rusiji, zahodni pa proti EU.

Je pa skeptičen glede možnosti formiranja »Skupine za podporo«, saj so dogodki v zadnjih mesecih pokazali, da so ameriški in evropski partnerji usmerjeni v brezpogojno podporo novi oblasti v Ukrajini ne glede na njihovo legitimnost in povezave z ekstremisti. Glede na to, da ameriški in evropski partnerji Krimu ne priznajo pravice do samoopredelitve, Kavešnjikov ne vidi možnosti za uresničitev načrta, ki ga je predlagala Moskva.

O reakciji ukrajinskih oblasti na to pobudo pa meni, da jo je glede na vse predhodne korake od ukinitve zakona o statusu jezika do proglasitve vojnega stanja moč zlahka predvideti. Namesto, da bi iskali način, kako priti do splošno-nacionalnega konsenza, pravi, poskušajo kijevski politiki celotnemu ukrajinskemu prebivalstvu vsiliti stališča zahodnih regij države. Kavešnjikov je spomnil tudi na nevarnost nepremišljenih potez, kajti po njegovih besedah so potrebni zelo previdni in odmerjeni koraki vseh strani znotraj Ukrajine, prav tako pa tudi tistih držav, ki so zainteresirane za stabilizacijo razmer. Nadaljnja eskalacija konflikta bi imela tragične posledice tako za Ukrajino kot za celotno regijo.

Pripravil: B. Knific, vir: Ruska Rec, foto: Military Photos, CNN