Ex-yugoslavijaKrizna žariščaNovice Okrogla miza DŠOS: Kaj se je zgodilo v Ukrajini? by Urednik 04/04/2014 04/04/2014 OKROGLA MIZA O UKRAJINSKI KRIZI Kaj se je zgodilo v Ukrajini? Na to vprašanje so na torkovi okrogli mizi v organizaciji Društva študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) in študentskega politološkega društva P.O.L.I.T.U.S.S. poskušali odgovoriti namestnica vodje misije Ukrajinskega veleposlaništva, gospa Nataliyi Fiialka, dr. Uroš Svete, predstojnik katedre za obramboslovje in mag. Jure Požgan, asistent na katedri za mednarodne odnose in poznavalec evropske zunanje politike. Z gosti okrogle mize smo se dotaknili nekaterih najbolj perečih tem aktualne krize v Ukrajini. Kot razlog za njen začetek je bilo navedenih več dejstev, predvsem pa je bilo izpostavljeno ravnanje bivšega ukrajinskega predsednika Janukoviča. Po mnenju gostov naj bi prebivalstvo Ukrajine stremelo predvsem k boljšemu ekonomskemu in političnemu položaju, pri čemer naj bi podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo sicer predstavljal pot k dosegu teh ciljev, a bolj na simbolni ravni. Vse do zadnjega trenutka je bilo prebivalstvo Ukrajine prepričano, da bo do podpisa prišlo. Nepričakovan preklic podpisa s strani Janukoviča po pogovorih z Rusko stranjo pa je med prebivalstvom izzval odpor. Kot posledica so sledili protesti in ne nazadnje trenutna kriza, za katero je namestnica vodje misije Ukrajinskega veleposlaništva zatrdila, da jo Ukrajina skuša reševati zgolj na miren način, torej po diplomatskih poteh, a vendar ne bodo odstopali od svojih stališč. Ruska zasedba Krima je drastično poslabšala odnose med sosedama. Gostje okrogle mize so opozorili, da se odnosi med omenjenima državama v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bodo drastično izboljšali. Hkrati so opozorili na dejstvo, da je takih primerov, kot je Krim, v Evropi precej, pri čemer bi »nespametno« reševanje tega vprašanja lahko odprlo »Pandorino skrinjico« s problematiko premikanja državnih mej in novih teženj po avtonomiji. Beseda je nanesla tudi na problem nacionalističnih skupin, pri čemer je bilo omenjeno, da te izkoriščajo trenutno dogajanje v državi za uveljavitev lastnih interesov. Problem nacionalističnih in ekstremističnih skupin je vsekakor velik in pomemben, vendar pa je bila njihova vloga preko ruske propagande prekomerno postavljena v ospredje, kar je zakrilo dejanske probleme krize, hkrati pa se je skušalo novo oblast v Kijevu prikazati kot nelegitimno. V tem pogledu lahko govorimo tudi o informacijski vojni ter predvsem nadzoru nad poročanjem medijev, ki imajo v kriznih časih poudarjeno vlogo. Namestnica je izpostavila, da se problema ekstremističnih skupin zavedajo in ga poskušajo reševati. Ob vprašanju vloge Evropske unije (EU) v Ukrajini je bil poudarjen predvsem ekonomski interes EU v Rusiji, ki je izrazit predvsem pri nekaterih članicah Unije. Ruski trg predstavlja veliko tržišče za EU, hkrati pa je Unija v veliki meri odvisna od dobave ruskega plina. Zaradi gospodarskih interesov ter neenotne zunanje politike EU je Evropa previdna v svojih akcijah ter nezmožna resnega, celovitega odgovora, ki bi lahko vodil do rešitve krize na lastnem pragu. Debata je vodila tudi na vprašanje dviga cen plina, ki so že bile napovedane s strani Rusije. Da bodo državljani jeseni bistveno težje ali celo nemogoče plačevali plin po drastično višjih cenah, je jasno. Ukrajina pri tem v veliki meri računa na mednarodno pomoč, predvsem Mednarodnega denarnega sklada (IMF). 25. maja, sočasno z evropskimi volitvami, bodo v Ukrajini potekale predsedniške volitve. Na vprašanje o tem, kdo je po mnenju gostje najbolj verjetni novi predsednik, seveda nismo dobili konkretnega odgovora. Je pa stekel zanimiv pogovor o tem, kako naj bi ukrajinsko ljudstvo samo odločalo o vseh najpomembnejših odločitvah države, pri čemer je bila izpostavljena demokracija in možnost samostojnega odločanja. Spet se je zastavilo vprašanje, kdo ima pravico govoriti na kakšen način, naj suverena država, kot je Ukrajina, odloča? Na tej točki smo bili opozorjeni, da je Ukrajino ravno »volja ljudstva« na nek način privedla do krize, s katero se srečuje. Je okrogla miza torej uspela odgovoriti na svoj naslov, kaj se je zgodilo v Ukrajini? V veliki meri da, hkrati pa je odprla številna zahtevna vprašanja, potrebna nadaljnjega premisleka, na katera bomo ob hitrem razvoju dogodkov v Ukrajini dobili odgovore prav kmalu. Pripravila: Miriam Hribar, foto: DŠOS Sorodne novice: Mehka moč Ruske federacije na primeru ukrajinske krize 28/03/2014 Ozadje Krimske krize in delovanja Ruske federacije vse od razpada Sovjetske zveze do danes ter premiki geopolitičnih sil po vsem svetu. PREDSTAVITEV: Društvo študentov obramboslovja Slovenije 19/03/2014 Društvo študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) je začelo z delovanjem leta 2004, njihov slogan pa je »Držimo skupaj!«, ki ga ponazarja logotip z motivom grške falange. Delite novico:FacebookTwitterMorePrintPinterestTumblrLinkedInRedditPocket DŠOSEvropaKrimski polotokP.O.L.I.T.U.S.S.posvetSlovenijaUkrajina Povezani članki 33. SREČANJE S PRETEKLOSTJO – mednarodni sejem militarij... 07/11/2024 Italijani so odobrili nakup najnovejšega tanka leoparda 2 14/03/2024 Bližajoča se velika ofenzivo ruskih oboroženih sil? 12/03/2024 Novo češko topovsko orožje – v ozadju pogodba... 11/03/2024 Andrzej Duda: »Predlagal bom, da članice zavezništva za... 11/03/2024 VIDEO: Prvi uničeni ukrajinski HIMARS 07/03/2024 Najsodobnejši ruski tank T-14 armata ne gre na... 07/03/2024 Rusija lahko dopolni svojo floto letal AWACS z... 06/03/2024 Izjava nemškega obrambnega ministra o »klepetu« o manevrirnih... 05/03/2024 Sestreljeno še drugo rusko letalo A-50 25/02/2024