Bo Kitajska prehitela Rusijo v vesoljski tekmi?

KITAJSKA PREVZEMA VODILNO VLOGO V VESOLJSKI INDUSTRIJI

Po dostopnih podatkih za leto 2011 je Kitajska na področju izvoza vesoljske industrije izvozila za 3 milijarde dolarjev, Rusije pa v istem letu le za 1,1 milijarde dolarjev. Je to morda znak, da prevzema Kitajska vodilno vlogo v vesoljski industriji in “po desni” prehiteva Rusijo?

Po statističnih podatkih so v letu 2012 v Zemljino orbito izstrelili 24 satelitov za snemanje Zemlje iz vesolja za 13 držav in organizacij. Kitajska jih je izstrelila 8 in tako po letu 2007 četrtič postala vodilna v teh izstrelitvah. Tako je tudi precej presegla Rusijo, ki je lani izstrelila le 3 takšne satelite.

Po drugi strani Rusija načrtuje do leta 2020 zagotoviti vse vrste snemanj – radarsko, optično ipd. – za lastne potrebe in tako postati neodvisna od nakupa podatkov s tujih satelitov. Po trditvah svetovalca vodstva Federalne vesoljske organizacije Ruske Federacije (Roskosmos) Valerija Zaička, naj bi Rusija zaradi tega precej povečala število svojih satelitov za snemanje – s 4 na 26. S tem bodo povečali tudi delež tovrstnih uslug na mednarodnem trgu s sedanjih 25 na kar 80 odstotkov.

Našteti podatki resda predstavljajo zgolj segment vesoljske industrije, kjer že vrsto let prevladuje Rusija in jo bo stežka kdo ogrozil. Vendar pa so današnja dejstva drugačna:
Kitajska ima pripravljeno skoraj vse za izstrelitev prve sonde na površino Lune, prav tako pa načrtuje na zemljin naravni stalit do leta 2020 izstreliti številčnejšo ekspedicijo.
Kitajska je pot od prvega leta v vesolje s človeško posadko do dela kozmonavtov v orbiti prešla eno leto hitreje kot Rusija. Prva sovjetska vesoljska posadka je naselila “Saljut-1” v letu 1971 – deset let po Gagarinovem prvem vesoljskem poletu, “tajkonavti” (kitajski kozmonavti) pa so prileteli na prvo kitajsko orbitalno postajo “Tjanjong-1” v letu 2012, kar je 9 let zatem, ko je v vesolje poletel prvi kitajski kozmonavt Ljang Livej.

Za osnovo kitajskega vesoljskega plovila “Šenžou” (Shenzhou – na sliki spodaj) so uporabili sovjetsko vesoljsko plovilo “Sojuz”, vendar so Kitajci svojo posodobili in nadgradili ter izboljšali, tako da je umestno moč govoriti o samostojnem konceptu kitajske pilotirane vesoljske ladje. Načrtujejo pa še več: en segment s “tajkonavti” naj bi se vrnil na Zemljo, drugi del pa ostal v vesolju ter deloval v vesoljskem laboratoriju. Prednosti “kopije” v primerjavi z “izvirnikom” so v večji energijski kapaciteti in veliko večjem prostoru v kitajski vesoljski ladji.

Dolgotrajni orbitalni sistemi (DOS) brez dvoma predstavljajo ponos ruske kozmonavtike, kljub temu pa je dobršen del Mednarodne vesoljske postaje zgrajen s pomočjo ameriških spaceshuttlov, prav tako pa ruski segment postaje še vedno ni v popolnosti razvit, novi ruski orbitalni sistemi pa ostajajo zgolj v napovedih. Po kvantitativnih merilih je sicer Rusija precej pred Kitajsko, vendar pa kvantiteta in izkušnje prihajajo s časom. Kitajska načrtuje do leta 2020 v nizki Zemljini orbiti sestaviti trimodulni DOS “Tjangjong-3” z maso približno 60 ton.

Kar je še posebej pomembno pri tem, je vprašanje naprednih tehnologij, katerih vloga je v vesoljski industriji ključnega pomena. Kot je v tem mesecu (oktober 2013) sprožil kitajski “Ljudski dnevni časopis” – Jenmin Jibao, je Kitajska danes tretja na svetu po skupnem obsegu investicij v raziskave in tehnološki razvoj, postopoma pa zmanjšuje zaostanek za razvitimi državami, vse bolj pa tudi utrjuje svoj položaj močne sile na področju znanosti in sodobnih tehnologij. Leta 2012 je Kitajska dosegla 14,2 odstotka skupnih svetovnih vlaganj v raziskave in eksperimentalno-konstruktorske dejavnosti. Pri tem zaostaja le še za ZDA, katere delež je 31,1 %, delež držav EU je 24,1 %, Ruski pa skromnih 1,9 %.

Kitajsko politično vodstvo je trdno odločeno, da se reši vloge “obrata za sestavljanje” in preobrazi v svetovni center visokih tehnologij ter proizvodnje. Nekatere sosednje države že obžalujejo odhode svojih vrhunskih strokovnjakov na Kitajsko, kar še posebej izpostavlja japonska stran.

Dejstvo je, da časa ni moč zaustaviti, kitajska vesoljska industrija je kvalitativno že danes skorajda enaka ruski, zaostaja le še kvantitativno. Ob trdni odločenosti, da prevzame vodilno vlogo v vesolju – usklajeno s prevladujočo znanstveno-tehnično usmeritvijo, pa bo Kitajska prav kmalu premagala vse ovire na poti k zastavljenemu cilju.

Pripravil: B. Knific, foto: China Daily, vir: Ruska rec

VIDEO SPODAJ: Kitajska izstrelitev rakete Shenzhou