Eurosatory: Rusija bo usmerila vojaško-tehnično sodelovanje stran od Zahoda

Rusija bo usmerila vojaško-tehnično sodelovanje stran od Zahoda

Ob oborožitvenem sejmu Eurosatory 2014 (Pariz, 26.6.-20.6.2014) je ruska državna korporacija Rosoboroneksport, ki ima monopol za izvoz orožja, izdala sporočilo v katerem pravi, da omejuje in zmanjšuje svoje sodelovanje na evropskih sejmih oborožitve in da ”se usmerja” v druge dele sveta: na Bližnji vzhod, v Latinsko Ameriko in v azijsko-pacifiško regijo.

Tako bodo v prihodnje osredotočeni na indijska sejma v Bengaloru in Delhiju, na kitajski v Džuhaju, singapurski letalski salon, malezijska DSA in Limo ter latinskoameriške SITDEF, LAAD in FIDAE

Zaradi sankcij zahoda proti Rusiji so sprejeli odločitev, da se Rostehnologije in Rosoboroneksport ter specialni proizvajalci vojaških tehnologij in tehnike preusmerijo na sejme v drugih delih sveta, kjer obstaja “veliko povpraševanje po ruski vojaški tehniki”. Tako je za rusko tiskovno agencijo povedal ITAR-TASS vir iz krogov, ki opravljajo reklamno-razstavne dejavnosti za ruske izvoznike orožja. To je tudi razlog, da na Eurosatoryju v Parizu ne razstavljajo oklepnikov BMPT-72 termanitor in novega osnovnega bojnega tanka T-90.

Prav tako bodo predstavitve ruske vojaške tehnike v Evropi zmanjšali na minimum. Tako je prvi mož Združene letalske korporacije Mihail Pogosjan napovedal, da na znamenitem angleškem letalsko-vesoljske salonu v Farnboroughu prihodnji mesec (14. – 20 julija 2014) Rusija ne bo predstavila svojih bojnih letal, čeprav je ravno na tem sejmu debitiral šolsko-bojni Jak-130 in izzval veliko zanimanje obiskovalcev, naposled pa tudi kupcev (Jak-130 so naročili Sirija, Bangladeš in Vietnam).

Pri tem gre za načela ekonomske smotrnosti in nič drugega, zatrjuje glavnin urednik časopisa “Nacionalna obramba”, vojaški izvedenec Igor Korotčenko. “Praktično nič ne prodamo v Evropi, sejma, kot sta Farnborough in Eurosatory, obstajajo predvsem zaradi podobe, kjer svetu lahko prikažemo nekatere naše vojaške novosti, vendar so naša glavna tržišča prav v Latinski Ameriki, Aziji, in Bližnjem vzhodu!” trdi Korotčenko.

Večji proračun, večje ambicije

Regije, ki jih navaja ruski ekspert, večinoma doživljajo gospodarsko rast in imajo resne geopolitične ambicije, ob tem pa povečujejo svoje vojaške proračune in izvajajo obsežne vojaške projekte ter posodobitve. Te države vse pogosteje kar same pripravijo oborožitvene sejme, da bi prišle do sodobnih obrazcev vojaške oborožitve ter tehnike, da bi pritegnile proizvajalce vojaških proizvodov in jih zainteresirale za posamezne projekte ter proizvodnjo in prišle z državami proizvajalkami do izmenjave tehnologij ter tako vzpostavile samostojno proizvodnjo in remont vojaške tehnike. Prav zaradi tega so v prihodnosti cilj ruskih proizvajalcev sejmi v Indiji, Singapurju in Latinski Ameriki.

V časih Sovjetske zveze je vojaško-tehnično sodelovanje temeljilo na ideoloških načelih in po načelu nepovratnih kreditov (najpogosteje so bili takšni krediti čez nekaj let odpisani) – orožje so dobavljali prijateljskim vladam. Po informacijah ruske Federalne službe za vojaško-tehnično sodelovanje je konec sedemdesetih let obseg dobav orožja dosegel 21- 22 milijard USD. Prioriteto so takrat imele države iz varšavskega sporazuma, države Jugovzhodne Azije, Daljnega vzhoda (Kitajska, Severna Koreja) in nekatere države latinske Amerike ter Bližnjega vzhoda.

Zdaj, ko je vojaško-tehnično sodelovanje z vsemi državami na povsem “komercialnih tirnicah”, se sovjetsko preteklost kljub temu večkrat omenja. Po podatkih Stockholmskega instituta za proučevanje miru – SIPRI – je bila Sovjetska zveza v obdobju 1981 – 1991 ena največjih svetovnih izvoznic orožja. Na spisku držav, ki so prejele največ orožja iz ZSSR, je bilo 54 držav, od tega 44 držav v razvoju. V teh državah še uporabljajo sovjetsko orožje in ga posodabljajo, vojske pa so nanj navajene. Delno tudi zaradi tega predstavlja danes Indija enega največjih kupcev ruskih oborožitvenih proizvodov – samo v zadnjih petih letih so tej državi dobavili vrsto večnamenskih helikopterjev, bojnih letal MiG-29SMT, pa letalonosilko in podobno.

Po analizah Centra za analizo svetovne trgovine z orožjem (CAMTO) gre danes nad 90 odstotkov ruskega orožja v tihomorsko regijo – Indijo, Kitajsko, Malezijo in Vietnam. Dobave obsegajo vse od bojnih letal in helikopterjev do dizel-električnih podmornic in patruljnih ladij. Države tiho0morskega območja so bile še v časih Sovjetske zveze  opremljene s široko paleto njihove bojne tehnike, kar zdaj Rusiji olajšuje podpisovanje novih vojaških pogodb.

Prav tako so države Latinske Amerike prejemale pomoč Sovjetske zveze. Tanki in letala so šli v Peru, strelsko orožje in lahka oklepna tehnika v Nikaragvo, velike količine različne vojaške tehnike so dobavili kubi. Ob splošnem padcu dobav orožja iz Rusije v kriznih devetdesetih letih je bilo vojaško-tehnično sodelovanje z državami Latinske Amerike dejansko prekinjeno, stanje pa je leta 2005 presekal venezuelski predsednic Hugo Chavez in se obrnil k ruskim dobavam orožja. Venezuela ima tako danes vse vrste ruske oborožitve, vključno s sredstvi zračne obrambe. Seveda je to “ogrelo” za nakupe v Rusiji tudi druge države in Brazilija n je v Rusiji nabavila bojne helikopterje Mi-35, zanimajo pa jo tudi protiletalski raketno-topovski sistemi pancir-S1 in prenosni protiletalski raketni sistemi igla-S.

 Naslednja usmeritev ruske oborožitvene industrije je Bližnji vzhod. Regija se ne more pohvaliti s številnimi sejemskimi prireditvami in predstavitvami oborožitvenih sistemov: IDEX v Združenih arabskih emiratih, letalski salon v Dubaju, SOFEX v Jordaniji), kljub temu pa gre za eno najbolj militariziranih regij na svetu.

Visokokonfliktni potencial Bližnjega vzhoda je to območje pretvoril v veliko svetovno tržišče orožja, aktivnemu sodelovanju na njem pa se Rusija seveda ni odrekla. Irak in  Rusija sta leta 2012 sklenila pakt sporazumov o nakupu ruske oborožitvene tehnike v skupni vrednosti 4,2 milijarde USD. Irak zanimajo bojni helikopterji Ka-52 aligator in tudi Mi-28NE nočni sokol, pa protiletalski raketno-topovski sistemi pancir-S1 in drugo. Dobave so se že začele, verjetno pa jih bodo sedanje kaotične razmere v tej državi prekinile (ali pa prav nasprotno…).

Vendar pa ne latinskoameriške in ne bližnjevzhodne države danes ne pristajajo na vlogo običajnih kupcev orožja. Same že imajo razvite svoje vojaško-industrijske komplekse, zato želijo tudi same priti na svetovno tržišče z orožjem in postati pomembni  akterji. Tako se današnje vojaško-tehnično sodelovanje usmerja proti skupnim projektom in proizvodnji visokotehnoloških vojaških proizvodov.

Rusija ima tako celo vrsto skupnih projektov z Indijo (letalo pete generacije in nadzvočne rakete bramos) in Kitajsko (sporazum o načrtovanju in proizvodnji težkega transportnega helikopterja). V Jordaniji je začelo delovati skupno podjetje za metalce granat RPG-32 hašim, brazilska družba „Odebrecht Defensa e Technologia” je podpisala memorandum z Rostehom po katerem načrtujejo v Braziliji skupno podjetje za proizvodnjo helikopterjev Mi-171, zatem odprtje servisnega centra za vzdrževanje bojnih helikopterjev Mi-35M in razvoj lastnega kompleksnega sistema zračne obrambe. Prav tako bi radi Brazilci sami izdelovali prenosne raketne sisteme zračne obrambe igla-S za svoj trg.

Pripravil: B. Knific, vir : Ruska Rec, foto: Military photos

Eurosatory – osrednji orožarski sejem v letu 2014