Kakšna bo odločitev Hrvaške po strmoglavljenju lovca MiG-21?

Kakšna bo odločitev Hrvaške po padcu Mig-21?

Na torkovi (5. avgust 2014) popoldanski tiskovni konferenci v vojašnici na zagrebškem letališču Pleso je načelnik Hrvaškega vojnega letalstva in zračne obrambe, generalmajor Dražen Šćuri, tudi uradno potrdil padec lovca MiG-21 z oznako 121, o čemer smo poročali.

Letalo MiG-21 z oznako 121 se je vračalo iz zadrskega letališča Zemunik (po preletu prizorišča slovesnosti ob dnevi Zmage nad Kninom), kjer so pripravili Dan odprtih vrat v sklopu proslave  Dneva zmage. Kot je povedal Šćuri, izjavo pa povzemamo po uveljavljenem hrvaškem spletnem obrambno-varnostnem portalu OBRIS, je let potekal v redu, do zapletov pa je prišlo pri pristajanju. Pristajalna kolesa se namreč niso izvlekla zaradi težav s hidravliko, zato je postopek pilot – polkovnik Stanko Hrženjak – izvedel ročno/mehansko, potem pa je prišlo do požara v motorju.

Tudi pilot Hrženjak, ki je prišel na tiskovno konferenco po pregledu v zagrebškem kliničnem centru Rebro, je potrdil odpoved hidravlične naprave za izvlačenje pristajalnih koles. Kot je povedal, je po izvlačenju koles hotel po najkrajši poti pristati, se izognil bližnjim naseljem, pri vstopu v smer pristajanja pa je sledila eksplozija v motorju, kar mu je javljal signalizator v kabini. Bil je na višini približno 500 m, letel s hitrostjo 400 km/h, do prave smeri ga je ločilo še 10, do pristanka pa še 15  sekund. Preletel je hiše pod njim, potem pa se na višini 200 m katapultiral. Padel je, kot  je povedal, približno 20-30 m od letala.

Po nesreči so ustanovili dve komisiji, ki bosta podrobneje proučili nesrečo. Ena je strokovna, proučila pa bo vzroke za eksplozijo motorja, drugo pa je ustanovilo poveljstvo hrvaške vojske, ki bo ugotavljalo, ali je prišlo do napak v postopku poveljevanja. Že v letu proti Zemuniku, letel je MiG-21 s številko 135, pa je imel »smolo«, saj se mu, kot je zatrdil, v kabini po izvlačenju pristajalnih koles ni prižgal ustrezen signal in je pred pristankom opravil še en krog, da so mu iz kontrolnega stolpa vizualno potrdili izvlečena kolesa.

Letalo, s katerim je letel polkovnik Hrženjak, je bilo staro (iz generacije  med 1978 in 198), v trenutku vzleta z Zemunika je bilo brezhibno.

Ko navaja OBRIS, bi morala stara 121-tica v odpis, kar je tudi razlog, da je niso poslali v Ukrajino na remont. Iztekel se ji je namreč časovni resurs, zaradi zamujanja remonta hrvaških migov v Ukrajini, pa so letali nekajkrat podaljšali časovni resurs. Kot pravi načelnik Hrvaškega vojnega letalstva Dražen Šćuri, je letalu potekel časovni resurs v novembru lani  in so ga do 15. avgusta letos trikrat podaljšali. Kot pa je poudaril general Šćuri, gre za časovni, ne pa delovni resurs. Če bi potekel slednji, letalo nikakor ne bi bilo v zraku. Vse to je potekalo skladno s Pravilnikom o vzdrževanju letal, Hrvaški MiG-21 s številko 121 pa je naletel  približno 60 do 70 odstotkov svojega naleta.

Hrvaška bo kljub tej nesreči kmalu spet štela eskadriljo 12 lovcev MiG-21, ko se vrnejo lovci z remonta v Ukrajini. 121-ke namreč po 15. avgustu ne bi več šteli med operativna letala in bi šla v razrez.

Po besedah načelnika Generalštaba Hrvaške vojske Draga Lovrića, je bila uporabe lovca MiG-21 št. 121 nesrečen slučaj »zaradi nuje«, da bi Hrvaška izpolnjevala zahtevane standarde Nata. Kot so še povedali na tiskovni konferenci, naj bi bil razlog za drugo podaljševanje časovnega resursa letalu tudi zamujanje remonta v Ukrajini.

V sosednji Hrvaški se je sicer razvnelo kar nekaj razprav, tehtnih in manj tehtnih, o usodi hrvaškega vojnega letalstva, ki deluje v okviru omejenih sredstev. Tudi obrambni minister Kotromanović pravi, da se je proračun za obrambo po letu 2008 zmanjšal kar za dobro milijardo kun. Do leta 2016 naj bi sprejeli odločitev o prihodnosti hrvaškega vojnega letalstva, vendar je dejstvo, kot pravi Kotromanović, da za eskadriljo novejših bojnih letal ni sredstev. Verjetno pa jih ne bo tudi v prihodnjih dveh letih. Za rešitev po madžarskem vzorcu – Madžari so najeli švedske lovce JAS39 gripen – bi Hrvaška potrebovala 100 milijonov evrov, minister pa pesimistično ugotavlja, da tega denarja država nima. Odločitev o remontu starih migov v Ukrajini pa da so sprejeli na hitro, saj so do zadnjega trenutka iskali primerno rešitev. Še pred poldrugim letom so v Hrvaški razmišljali – skozi proces »smart defenca« / pametne obrambe – o skupnem nadzoru zračnega prostora (air policing) z  več državami. V pobudi so bili tako Čehi kot Madžari (omenjalo pa se je tudi že Slovenijo in skupen najem prav gripnov), ki pa imajo lastna letala, pa tudi Slovake, ki tudi iščejo nove rešitve ( po vsej verjetnosti bodo tudi oni najeli gripne).

Hrvatje imajo trenutno 4 operativne mige, dva dvoseda pa sta še na sprejemu, medtem ko naslednji ponedeljek pričakujejo še enega enoseda z remonta iz Ukrajine. Do konca leta pa obrambni minister Kotromanović pričakuje popolno eskadriljo 12 migov, pripravljenih za nadzor hrvaškega zračnega prostora.

Kot pravi spletni portal OBRIS, se do sedaj ni oglasil edinole hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik oboroženih sil Ivo Josipović, ki je bil v prejšnjem obdobju eden najbolj vnetih zagovornikov remonta obstoječih namesto nabave novih letal.

 Pripravil: B. Knific, foto: Večernji list. Military Photos

SORODNE NOVICE: