Bo Finska kupila švedske lovce Saab JAS-39 gripen NG?

FINSKA IN ŠVEDSKA BOSTA SKUPAJ NADZIRALI ZRAČNI PROSTOR

Švedski Saab želi prodati lovce JAS-39 gripen E/F (NG – nove generacije) tudi Finskim letalskim silam, po uspehu v Braziliji in neuspehu v Švici, potem ko bosta Švedska in Finska začeli sodelovati pri nadzoru zračnega prostora obeh držav.

Švedski letalski proizvajalec Saab je 24 oktobra 2014 le uspel podpisati pogodbo z Brazilijo za dobavo 28 lovcev JAS-39 gripen E  in 8 JAS-39 gripen F (dvoseda različica) v vrednosti 5,44 milijarde USD, ki jih bodo prejeli med lotoma 2019 in 2024. Švedska načrtuje prodajo gripnov, potem ko jim je propadel posel s Švico, tudi preostalim državam v Južni Ameriki (predvsem Argentini), kot tudi v Evropi (Slovaška, Finska) in Aziji.

Finsko ministrstvo za obrambo sicer načrtuje novo nadgradnjo svojih lovcev F/A-18 C/D hornet, vendar po mnenju obrambnega ministra Carla Haglunda v resnici “ni druge možnosti” kot nakup novih bojnih letal. Finsko obrambno ministrstvo načrtuje nakup do 64-ih bojnih letal v skupni vrednosti do 8 milijard dolarjev, odločitev o novem lovcu pa naj bi sprejeli do leta 2019. Z novimi letali želijo svoje lovce F/A-18 hornet zamenjati v naslednjih 10-ih letih.

Obeti za prodajo/nakup švedskih lovcev gripen-E so se nekoliko okrepili z dvostranskimi pogovori med Finsko in Švedsko o okrepitvi obrambnega sodelovanja. Nepovezani nordijski državi (nista članici zveze NATO) sta razpravljali o možnosti vzpostavitve skupne lovske enote za nadzor zračnega prostora (Air-Policing), s čimer bi si razdelili del stroškov in odgovornosti. Švedske letalske sile uporabljajo 80 lovcev JAS-39 gripen C/D, naročili so še 50 letal gripen E/F, Finske letalske sile pa 62 lovcev F/A-18 C/D hornet.

Švedski lovec gripen C, norveški F-16 in finski F-18 hornet med skupnimi vajami

Pogovori o tem so potekali sredi oktobra v Helsinkih med Haglundom in švedskim obrambnim ministrom Petrom Hultqvist. Zaradi številnih kršitev ruskih vojaških letal oz. približevanj tako finskemu kot švedskemu zračnemu prostoru v zadnjem času ter “napenjanja mišic Moskve”, še posebno na območju Baltika, je Haglund poudaril potrebo po močnem dvostranskem obrambnem dogovoru s Švedsko, vključno z letalsko dimenzijo obeh vojsk. Poleg tega je konflikt v Ukrajini in povečana aktivnost ruskih sil v regiji okrepil potrebo Finske po gradnjo zunanjih obrambnih odnosov, je dodal Haglund, s čimer je mislil tako na Švedsko, kot tudi z ZDA, Natom in Evropsko unijo. V medijih pa je že završalo, da naj bi švedske oblasti razmišljale o vstopu v Severnoatlantsko zavezništvo – zvezo NATO.

Za podobno odločitev o združevanju vojaških enot in še posebej skupnem nadzoru zračnega prostora sta se odločili tudi Češka in Slovaška. Prva že uporablja (najem) švedske lovce JAS-39 gripen C/D, medtem ko so Slovaške letalske sile primorane v zamenjavo lovcev MiG-29, sporazum pa gre seveda na roko Saabu.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos

VIDEO: Vojaška vaja Finskih, Švedskih in Norveških letalskih sil