Reanimacija neuvrščenosti – vojaško povezovanje Srbije

RUSIJA SODELUJE TAKO Z ZVEZO NATO KOT RUSIJO

Ali je srbsko iskanje ravnovesja med vojaško-političnimi bloki v vse močnejši geopolitični nevihti modra strategija ali nevarna igra? Čeprav je vrh G-20 v avstralskem Brisbanu pokazal, da Zahod nima namere spremeniti politike proti Moskvi, je Srbska vojska v novembru pripravila vojaške vaje tako z Rusijo (Srem-2014) kot z državami zveze Nato (Platinasti vuk 15). Geopolitično analizo o srbskem vojaškem povezovanju je na ruskem spletnem portalu Ruska Rec objavil Peter Iskanedrov, v spodnji novici pa objavljamo njegov povzetek.

Ni se še zaključila taktična vojaška vaja oboroženih sil Srbije, največja v zadnjih desetletjih, z nazivom „Srem-2014“, v kateri so sodelovali ruski padalci (6. – 16. november 2014), že se je 17. novembra 2014 začela skupna vaja ameriške mornariške pehote  s srbsko vojsko v okviru skupne vojaške vaje Vojske Srbije in Severnoatlantskega zavezništva (NATO) „Platinasti volk 15“ (sodelovali so še vojaki iz Azerbejdžana, Hrvaške, Makedonije, Bolgarije in Rumunije). Vaja je potekala na poligonu Jug pri Bujanovcu vse do 28. novembra 2014.

Poskusimo se vživeti v smisel in vsebino teh vojaških iger. Vrhunec rusko-srbskih protiterorističnih manevrov na poligonu Nikinci v Sremu je pomenila specialna operacija zasedbe in uničenja baze pogojnih paravojaških enot ter osvoboditev talcev.  Po uradnem sporočilu ruskega obrambnega ministrstva so „…med vajo skupnega delovanja desantnih padalskih enot in vojaško-transportnega letalstva Vojaškega letalstva oboroženih sil Rusije ter specialnih enot kopenske vojske oboroženih sil Srbije so se urili v izvajanju specialne operacije zasedbe in uničenja baze paravojaških enot in osvoboditve talcev.“ Kot navaja ruska stran, so v vaji angažirale celoten bojni arzenal, ki ga imata omenjeni enoti: prenosne protitankovske raketne sisteme 9K 111 fagot, desantna bojna vozila BMD-2, oklepne transporterje BRD-M, minomete kal. 60 mm, prenosne raketomete RPG-18 muha in strelno orožje.

Skladno z načrtom vaje so v izvidovanje na terenu, kjer naj bi bili teroristi,  izkrcali ruske in srbske specialne enote. Ruski specialci so desantirali na omenjeno področje s specialnimi desantnimi sistemi nove generacije „arbalet-2“, potem pa so delovali s štirikolesniki (ATV) – novimi sredstvi za prevoz desantnih enot. Njihovo delovanje so pokrivali vojaki specialnih enot kopenske Srbske vojske. Skupaj so ob podpori brezpilotnih letalnikov  obeh vojska in pilota ruskega motornega zmaja uspešno odkrili ključne položaje ter objekte nasprotnika. Sledilo je  uničenje nasprotnikov enot.

Potek operacije in bojno pripravljenost ruskih ter srbskih enot so osebno preverili generalpolkovnik Vladimir Shamanov, poveljnik Desantnih padalskih sil Rusije, in general Ljubiša Diković, načelnik GŠ Srbske vojske.

Politična komponenta

Tako so potekale srbsko-ruske vojaške vaje, toda bistveno pomembnejša je njihova politična komponenta. Predvsem je potrebno izpostaviti, da je bila to največja srbsko-ruska skupna vojaška vaja v novejši zgodovini obeh držav – tako po ravni postavljenih ciljev kot po obsegu angažiranja zmogljivosti. Po značilnostih organizacije in taktično-tehničnih pokazateljih ti manevri ustrezajo obsegu vojaških vaja Nato pakta, ki jih redno izvajajo v vzhodni Evropi.

Po drugi strani pa so vojaški manevri zveze Nato, vključno z nedavnimi na Baltiku, usmerjeni na urjenje in uresničevanje scenarija obrambe pred morebitnim nasprotnikom, ki napade iz tujine. Nobena skrivnost ni, da se za takšnega nasprotnika praviloma izbere Rusijo, še toliko prej v sedanjih okoliščinah zaostrovanja geopolitične konfrontacije okoli Ukrajine.

Zato je scenarij vojaške vaje Srem-2014 precej bližji realnosti. Izhaja iz dejstva, da v  novejšem času poglavitna nevarnost miru in varnosti ne izhaja v tolikšni meri iz konkretnih držav, kot od paravojaških grupacij, ki delujejo v kateremkoli delu sveta, tako tudi na strateško pomembnem  področju Balkana, pa tudi na drugih območjih „linije nestabilnosti“. V tem smislu so odredi Islamske države v Iraku in Siriji (ISIS) najbolj očiten, čeprav ne tudi edini primer.

Tako NATO kot ODKB (Organizacija dogovora o kolektivnoj bezbednosti)

Zdaj pa še dejstvo, da sta se manevra z udeležbo vojakov iz Rusije in ZDA na srbskem ozemlju dejansko skoraj „presekala“. To dejstvo je še posebej indikativno, saj  priča o poskusih zdajšnjega vodstva Srbije, da načela svoje politike – v največji meri usmerjene v doseganje enake trgovinsko-gospodarske oddaljenosti tako od EU kot Rusije – prenese tudi na vojaško-politično prizorišče v okviru konfrontacije med Natom in Rusijo.

Sestavni del omenjenega koncepta predstavlja manevriranje med dvema največjima vojaškopolitičnima blokoma na evrazijskem prostoru, t.j. med Natom (na čelu z ZDA) in ODKB – Organizacija dogovora o kolektivni varnosti, v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Srbija im od aprila 2013 status opazovalke v Parlamentarni skupščini ODKB, kar pa je ni motilo, da je prvič v svoji novejši zgodovini napotila reprezentativno delegacijo Ministrstva za obrambo – na čelu z ministrom Bratislavom Gašićem – na septembrski vrh zveze Nato v Wellsu, na katerem so kot glavno temo obravnavali „rusko grožnjo“.

Kot pravni temelj za podobne poskuse gradnje odnosov z Natom  – ob vzporedni krepitvi vojaško-tehničnega sodelovanja z Rusijo – služi Srbiji izkušnja  skupnih akcij z Natom v okviru Partnerstva za mir, katerega cilji formalno niso v nasprotju z interesi Rusije. Toda v današnjih razmerah, ko se po krivdi Bruslja odstopa ob vojaško-tehničnega sodelovanja med Brusljem in Moskvo, so poskusi srbske vlade, da svojo državo naredi za most za vzdrževanje takšnih povezav, zares tvegani.

V potezah Srbije so nekateri opazili obujanje nekdanje jugoslovanske strategije gibanja neuvrščenih kot poligona za v vzpostavitev globalnega sodelovanja me vzhodom in zahodom. Vendar je SFRJ po svojem vplivu v svetu močno presegala sedanje možnosti Srbije. Zato je politika srbskega vodstva, usmerjena v istočasni razvoj sodelovanja tako z Natom kot z Rusijo v kontekstu zaostrovanja ukrajinske krize, podobna sprenevedanju, na hazardersko dviganje vložka za pridobitev materialno-tehničnih in moralno- političnih koristi od obeh strani v globalni geopolitični konfrontaciji.

Nedvomno so na poteze srbskega vodstva vplivali dobri rezultati nedavnega obiska ruskega predsednika Putina v Beogradu, čeprav bi reševanje vojaško-tehničnih vprašanj morali prej pripisati obisku ruskega obrambnega ministra Sergeja Shoiguja že pred tem.

Kar pa se tiče potencialnega rezultata sedanje srbske politike na vojaške področju bi se teoretično lahko zgodilo, da je pozitivna. Vseeno bodo rezultati v največji meri odvisni  od same Srbije. Sodeč po dostopnih informacijah Rusiji ustreza sedanji format progresivnega razvoja vojaškega sodelovanja s Srbijo. Celo scenarij vojaške vaje Srem-2104 je ustrezen z gledišča vojaške zasnove Rusije.

Srbiji v tem primeru lahko grozi nevarnost z zahoda. Vprašanje je namreč, kako dolgo in v kolikšni meri bo Nato dovoljeval Srbiji, da bo  samostojna. Na vrhu G-20 v Avstraliji, ki se je končal prav v predahu med obema vojaškima manevroma v Srbiji, ni bilo sledu o kakšnem novem pristopu zahoda glede gradnje odnosov z Rusijo. S tega gledišča zgleda srbska igra povečevanja vložka v vojaški sferi  kot še večje tveganje in še večja se zdi verjetnost, da bo igra zaključena  z ultimatom zahoda. Odgovor na ta ultimat pa bo razumljen tako, da se bo Beograd moral dokončno opredeliti, na kateri strani je Srbija v sedanji geopolitični konfrontaciji.

Analizo smo povzeli po spletnem portalu Ruska Rec, avtor pa je Peter Ahmedovič Iskenderov, kandidat za akademika zgodovinskih znanosti in starejši sodelavec Instituta za slavistiko Ruske akademije znanosti.

Pripravil: B. Knific, foto: Ministarstvo odbrane RS

VIDEO: Televizijsko poročilo o vojaški vaji Srem-2014

.
VIDEO: Televizijsko poročilo o vojaški vaji Platinasti vuk 15