ANALIZA: Evropska perspektiva Zahodnega Balkana

Prihodnost Zahodnega Balkana je v Evropski uniji

V Berlinu je 28. avgusta na pobudo nemške zvezne kanclerke Angele Merkel potekala konferenca o Zahodnem Balkanu in prihodnjem približevanju regije evro-atlantskim integracijam. Voditelji držav so poudarili evropsko perspektivo regije in velik interes Evropske unije (EU) za Zahodni Balkan. Kljub izraženemu interesu za integracijo in priključitev držav iz regije pa je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso poudaril, da s priključitvijo EU ne bo hitela, potrebna bo tudi celovita izvedba reform in stabilizacija regije.

Kako pripravljena je torej regija na približevanje EU? Odprta ostajajo številna vprašanja in neizpeljane pomembne reforme, ki se razlikujejo od države do države. Kot pomemben dejavnik je vsekakor potrebno izpostaviti tudi še vedno pereče varnostne izzive. Kljub trenutno relativno mirnim razmeram na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini ostajajo prisotna številna trenja, ki lahko v vsakem trenutku izbruhnejo v novo stopnjevanje napetosti. EULEX Kosovo, največja operacija EU, je v juniju izdala poročilo o napredku, varnosti in implementaciji reform na Kosovu, ki kljub opaznemu napredku na področju zakonodaje in prava ugotavlja nadaljevanje trenj med srbskim in albanskim prebivalstvom.

Situacija v Bosni in Hercegovini ostaja napeta. Država je ujeta v »status quo«, ki razen nadaljnjega izčrpavanja, nezmožnosti samozadostne preskrbe države in ujetosti v med etnična trenja, ne prinaša svetlejše prihodnosti za to razdeljeno državo. Reforme, ki bi prinesle dolgotrajno stabilnost in napredek države in regije, se še vedno zdijo zelo oddaljene.

Pomemben problem, ki dodatno podžiga že tako relativno nestabilno varnostno situacijo je visoka stopnja brezposelnosti in otežene ekonomske razmere, ki so prizadele predvsem generacije mladih, ki v regiji ne vidijo več prihodnosti. Organizirano nasilje, visoka stopnja korupcija ter netransparentnost odločevalskih struktur blokirajo razvoj regije ter posledično približevanje evro-atlantskim integracijam.

Trgovina z drogo in ljudmi je ena izmed največjih težav Kosova in Albanije. Etnični konflikti v Albaniji, Makedoniji, Grčiji in Bolgariji, mejni spori, sodni postopki, medverske napetosti, status manjšin so le del dolgega seznama nerešenih vprašanj. Vedno bolj pomembno postaja tudi zagotavljanje energetske varnosti, še posebej sedaj, ko prihaja do večjih trenj med Rusijo in EU. Srbija se je kljub zagotovilu, da embarga evropskih produktov s strani Rusije ne bo izkoriščala, sankcij zoper Rusijo vzdržala, kar zagotovo ni dober znak za nadaljnja pogajanja o vstopu v EU. Pozabiti ne smemo na vprašanja ekstremizma, radikalizma in verskega fundamentalizma. V terorističnem napadu na stolpnici WTC v ZDA 11. septembra 2001 so sodelovali tudi prebivalci Bosne in Hercegovine, danes pa se vse več mladih iz regije odloča za odhod na nemirno območje Sirije in Iraka. Takšni posamezniki bi lahko ob morebitni vrnitvi povzročili večje nevšečnosti, vključujoč teroristične grožnje. Med drugim je v avgustu na Kosovu potekala obsežna policijska akcija, ki je razkrila mrežo več kot 40 lokalnih ekstremistov, ki so bili tesno povezani s terorističnimi skupinami z Bližnjega vzhoda. Po poročanju varnostnih služb naj bi še več kot 200 posameznikov iz Kosova sodelovalo v terorističnih skupinah v Siriji in Iraku. Podobna situacija je tudi v Bosni in Hercegovini, kjer prihajajo prva poročila o državljanih, ki so postali žrtve bojev v Siriji.

Kljub že tako oteženem ekonomskem in gospodarskem položaju so regijo dodatno prizadele še poplave v maju, ki so v dobršni meri ohromile večji del Bosne in Hercegovine, Srbije in tudi Hrvaške. Več tisoč ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, škoda, ki so jo povzročile naravne katastrofe, pa naj bi presegala 3.5 milijard €. Če so poplave na eni strani sicer delno nakazale na pripravljenost regije na sodelovanje in povezovanje v kriznih situacijah, pa so na drugi strani ponovno odkrile nekatere stare rane in pereče probleme, ki izhajajo iz vojn v času razpada nekdanje Jugoslavije. Tako so poplave na številnih delih sprožile zemeljske plazove, ki so povzročili premikanje minskih polj, posledično pa dodatno ogrozile lokalno civilno prebivalstvo. Plazovi so odkrili tudi nekatera nova množična grobišča vojnih žrtev, kar je zbudilo še zelo žive spomine na grozote pol pretekle zgodovine.

Novinarji brez meja, ki merijo svobodo obveščanja, so med državami Zahodnega Balkana in nekdanjima državama Jugoslavije, zdaj članicama EU (Slovenijo in Hrvaško), najvišje postavili Slovenijo (34. mesto), nato Srbijo (54.), Hrvaško (64.), Bosno in Hercegovino (66.), Kosovo (80.), Albanijo (85.), Črno Goro (114.), ter Makedonijo na (123.). Indeks o družbenem napredku pa je Slovenijo postavil na 18. mesto, sledi ji Hrvaška (36.),  Srbija (41.), Albanija (48.), Makedonija (49.), Črna Gora (53.), Bosna in Hercegovina (61.), podatkov o Kosovu v tem indeksu žal ni.

Freedom House je v analizah civilnih svoboščin in politične svobode Slovenijo, Hrvaško in Srbijo opredelila kot svobodne države, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo ter Makedonijo pa kot delno svobodne. Podatki niso najboljši, vseeno pa je spodbudno to, da ni prišlo do poslabšanja.

Moramo se torej zavedati, da reforme v posameznih državah potekajo in bodo potekale z različno hitrostjo in obsegom, bistveno pa je to, da se dogajajo. Kljub omenjenim varnostnim, ekonomskim in družbenim problemom, s katerimi se sooča regija Zahodnega Balkana, je čutiti povečano zanimanje za evropske vrednote, smernice in povezovanje. V prihodnosti bomo države Zahodnega Balkana tako najverjetneje videli kot del EU, čeprav je časovno to še zelo težko opredeliti. EU je že sedaj največji trgovinski partner Zahodnega Balkana in predstavlja več kot dve tretjini celotne trgovine v regiji. Rast trgovine z EU v celotni perspektivi seveda ne zadostuje, potencialne članice morajo večjo pozornost nameniti temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam, varnosti in političnim reformam. Slovenija bi v tem pogledu kot dobra poznavalka regije in politične situacije lahko oz. morala prevzeti vodilno in povezovalno vlogo med EU in državami Zahodnega Balkana.

Prihodnost regije je vsekakor veliko bolj zapletena kot morebiti nakazujejo javne politične izjave voditeljev EU in držav Zahodnega Balkana. Kljub temu je spodbudno dejstvo, da regija kljub pestremu mednarodnemu dogajanju ostaja pomemben člen evropskih političnih interesov. Potreben je dialog in prizadevanje za reforme in napredek regije.

V tem duhu bo med 24. in 27. oktobrom 2014 v Ljubljani organiziran že drugi seminar Balkan SAYS (Security Architecture Youth Seminar), katerega cilj je povezati mlade strokovnjake s področja varnosti in mednarodnih odnosov iz regije Zahodnega Balkana ter širše Evrope, ter si prizadevati za boljše regionalno sodelovanje in povezovanje. Zahodni Balkan ostaja strateško pomembno območje, kjer Slovenija lahko odigra pomembno vlogo v prizadevanjih za stabilno, varno in evropsko regijo.

Avtorja: Blaž Grilj in Matevž Kadak, foto: Military Photos