Bodo ZDA v Vzhodno Evropo poslale tanke?

AMERIŠKA OBOROŽITEV V VZHODNI EVROPI IN RUSKA REAKCIJA

Kot poročajo ameriški mediji, je Pentagon predlagal namestitev težke oborožitve v vzhodni Evropi. S tem orožjem bo moč oborožiti kontingent 5000 vojakov,  ki naj bi nudili odpor „možni ruski agresiji“. Ruski izvedenci po drugi strani menijo, da bo ta korak pomenil odstop od Osnovnega dokumenta iz leta 1997, ki ureja odnose med Rusko federacijo in zvezo Nato, je na svojem spletnem portalu zapisala Ruska Rec. 

Po informaciji New York Timesa je ameriško obrambno ministrstvo prvič po koncu hladne vojne predlagalo razmestitev težke oborožitve na ozemlju novih članic Nata v vzhodni Evropi. Po načrtih Pentagona bodo v baltske države, pa tudi na Poljskem, Bolgariji in Romuniji, morda pa tudi na Madžarskem, namestili 1200 enot tehnike: tanke M1A2 abrams, oklepne transporterje M113 bradley in samovozne havbice.

Prav tako je zapisano, a predloga zaenkrat še nista podprla ne šef Pentagona in ne bela hiša, bi se pa to lahko zgodilo v najkrajšem času – še pred srečanjem obrambnih ministrov držav Nato, ki je načrtovan od 24. do 26. junija. Ruski finančni dnevnik Komersant navaja sporočilo iz ruskega obrambnega ministrstva, da bi bilo sprejetje Pentagonovega predloga prvi korak k proučitvi Osnovnega dokumenta Rusija-NATO iz leta 1997, torej ključnega dokumenta, ki definira odnose med Rusijo in državami zavezništva.

Po Osnovnem dokumentu zavezništvo nima pravice trajnega razmeščanja večjih vojaških sil v vzhodnoevropskih državah. Zaradi tega so vse enote NATIO dosedaj samo rotirale v novih članicah Nata. Če pa bi jih oborožili s težko oborožitvijo, bi njihova rotacija postala izjemno težavna in draga operacije. Ruski izvedenci in analitiki menijo, da bo Moskva takšne poteze Nato pakta razumela kot delovanje v nasprotju z Osnovnim dokumentom in da si bo razmeščanje težke oborožitve razlagala kot kršenje načel omenjenega dokumenta, morda pa tudi kot namero zavezništva, da se ga odreka. Če bi se mu odrekli, bi med Rusko federacijo in Natom ostali samo drugostopenjski sporazumi, nekatere od teh so podpisali še v času Sovjetske zveze, ki pa bi zelo težko odigrali kakšno pomembnejšo vlogo v urejanju odnosov med Moskvo in Natom.

Kot meni Aleksej Arbatov, direktor Centra za mednarodno varnost Instituta za svetovno ekonomijo, se vprašanje razmeščanja težke oborožitve in posledično odstopanja od Osnovnega dokumenta najtesneje povezuje z razvojem položaja v Donbasu. ZDA naj bi namreč razmestile težko vojaško tehniko, če se bodo na vzhodu Ukrajine vojaška delovanja stopnjevala in zaostrila. Na razmestitev ameriške težke oborožitve in tehnike bi Rusija lahko odgovorila s premeščanjem svojih enot proti zahodnim mejam ter krepitvijo vojaške grupacije v Kaliningrajskem okrožju.

V Kaliningrajsko okrožje, prav tako pa tudi v Belorusijo, bi lahko premestili dodatno število bojnih letal, bližje mejam pa bi premestili tudi raketne sisteme iskander. Po mnenju nekaterih ruskih analitikov bi ruska reakcija lahko pomenila tudi namestitev operativno-taktičnih raket z jedrskimi bojnimi konicami. Z jedrskimi bojnimi konicami lahko na primer opremijo tudi sodobne raketne sisteme iskander, katerih namestitev so predstavniki ruskih oblasti že večkrat napovedali kot eno od možnih reakcij na poteze zavezništva.

Obstajajo pa tudi dodatni dejavniki vpliva na ta položaj: Nemčija nasprotuje razmestitvi dopolnilnih sil Nata v vzhodni Evropi, Poljska pa takšnemu stališču Nemčije na drugi strani oporeka. Kot meni ruski analitik Arbatov, bi Nemčija lahko vplivala na celotno situacijo, saj se takšne odločitve v zavezništvu ne sprejemajo na bilateralni ravni, pač pa s konsenzom. Vsekakor pa bo Nemčija pri odločitvi upoštevala razvoj dogodkov v Donbasu.

Pripravil: B. Knific, foto: Dvidshub