Bosta Turčija in Savdska Arabija napadli Sirijo?

TURŠKI PREMIER Z VOJAŠKIM SPREMSTVOM OBISKAL GROBNICO SULEJAMANA SHAHA V SIRIJI

Turški predsednik vlade Ahmet Davutoğlu je v nedeljo 10. maja 2015 v vojaškem spremstvu obiskal grobnico Suleymana Shaha, dedka ustanovitelja Otomanskega cesarstva (Osman I), ki se nahaja v Siriji, kakih 253 metrov od turške meje, poročajo turški mediji.

Grobnico, ki si jo lasti Turčija in jo je ta z vojaki tudi varovala v času sirske državljanske vojne, je Turška vojska zaradi nenehnih napadov militantnih skupin preselila kar 37 km stran v kraj Birecik ob turški meji v noči na 22. februar 2015.

Le dober mesec dni za tem je na ozemlje Turčije iz Sirije priletela raketa, najverjetneje scud. Eksplodirala je v turškem obmejnem mestu Reyhanli, pri tem pa poškodovala nekaj stavb in vojaška vozila (brez žrtev), za sabo pa pustila 15 metrov širok krater.

Turška vojska ni ostala dolžna in še isti dan, 25. marca 2015, so turški generali ponosno sporočili, da so z dvema havbicama (najverjetneje T-155 fırtına – doseg 40 km) uničili raketno baterijo Sirske vojske, ki pa se je nahajala kar 180 km stran od turške meje. S tem je Turška vojska (oblast) takoj zadala protiudarec in potolažila prebivalstvo v Turčiji.

Pri tem pa eno vprašanje ostaja neodgovorjeno: Kako so turške havbice, ki imajo največji doseg 40 kilometrov, zadele sirsko raketno baterijo 180 kilometrov stran? “Laži, statistike in vojaške laži” niso nova turška zabava, si je v odgovor zapisal turški vojaški analitik Burak Bekdil v časopisu Hurriyet. Najverjetneje so uporabili vojaška letala.

Še bolj junaško pa je drugi konec tedna v maju 2015 vojaški konvoj predsednika vlade Ahmeta Davutogluja (na sliki), ki je bil zaščiten s helikopterji in oklepnimi vozili, globoko prestopil turško-sirsko mejo (za 253 metrov) med obiskom grobnice Suleymana Shaha.

“Incident” se je zgodil ravno v času, ko ves svet razpravlja o prednostih in slabosti morebitne turško-savdske vojaške ofenzive (zračne in kopenske) proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki je v bistvu bolj usmerjena proti Iranu, je zapisal Bekdil. Dodal je, da je na srečo premier Davutoğlu izključil možnost vojaškega posredovanja v Siriji.

Turški vojaški analitiki poudarjajo, da morebiten napad na Sirijo ni dobra ideja, saj se približujejo parlamentarne volitve (7. junij 2015) in si oblasti ne morejo privoščiti žrtev v vrstah Turške vojske. Prav tako v Siriji ob turški meji deluje več kot 20 različnih, tudi protiturško usmerjenih, radikalnih islamističnih in kurdskih militantnih skupin, zato bi bilo čezmejno delovanje preveč tvegano za Turško vojsko.

Težave pa so tudi pri oborožitvi Turške vojske. Sirske (in iranske) protiletalske rakete predstavljajo veliko nevarnost za bojna letala Turških letalskih sil, saj več kot polovica ni opremljena z najsodobnejšimi sistemi za motenje sovražnikovih radarskih sistemov. Največjo nevarnost pa bi v primeru vojaškega posredovanja predstavljale sirske rakete scud. To se je izkazalo že v zgoraj omenjenem primeru, ko Natovi sistemi MIM-104 patriot, nameščeni v južni in vzhodni Turčiji, niso prestregli sirske rakete, saj ščitijo le območja v njihovi neposredni bližini. Sirska vojska pa ima v svoji oborožitvi poleg raket scud B z dosegom 180-200 kilometrov tudi neznano število balističnih izstrelkov scud-C/D (severnokorejskih hwasong-6/7), ki imajo doseg 500 kilometrov. Turška vojska pa na drugi strani v svoji oborožitvi nima raketnih sistemov zračne obrambe dolgega dosega.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos