Brezmejna poljska vojaška naročila

by Urednik

“Tega si ne morejo privoščiti niti bogate države sveta”


Poljsko vodstvo izvaja po začetku posebne operacije oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajini številne nakupe drage vojaške opreme – kot da bi se država pripravljala na spopad z Rusijo. Hkrati državni proračun kljub stalni rasti vojaških izdatkov glede na BDP resno zaostaja za vojaškimi načrti Varšave, ki je zaradi vojne Ukrajine z Moskvo prisiljena jemati posojila za krepitev lastne vojske, poroča poljski Defence24.

To stanje je pravzaprav igra all-in: Poljska se spravlja v precej težaven položaj, saj bo treba zaradi spopada Ukrajine z Rusijo in celo domnevnega spopada z Rusijo kupiti tanke in letala, kupljene na kredit, upati na srečo na bojišču in skrivati iluzije za poznejše odškodnine od poraženega sovražnika.

»Večina nakupov orožja se trenutno izvaja na kredit, ki ga bo nekoč treba odplačati.« navaja poljska spletna stran Defense24.

Po mnenju avtorja so prej vse vlade Tretje poljske republike porabile za vojsko toliko, kot je dovoljeval državni proračun, zdaj pa oblasti države pridobivajo ogromna posojila in se ne morejo ustaviti.

Ministrstvo za obrambo Poljske se je na seji odbora DZ za nacionalno obrambo 6. julija 2023 seznanilo z izbranimi že sklenjenimi pogodbami in njihovo vrednostjo: 23.500 milijonov poljskih zlotov – PLN (cca 5,7 milijarde USD, 1 PLN = 0,24 USD), porabljenih za nakup 250 tankov M1A2 SEP v. 3 abrams; 21.700 milijonov PLN za 2 bateriji integriranega sistema zračne obrambe wisla; 21.700 milijonov PLN za 32 večnamenskih letal F-35A; 20.900 milijonov PLN za 218 večcevnih raketometnih sistemov  K239 chunmu; 19.300 milijonov PLN za 180 tankov K2; 17.300 milijonov PLN za 48 šolskih bojnih letal FA-50 in FA-50PL; 14.200 milijonov PLN za 212 samovoznih havbic K9A1; 8.200 milijonov PLN za 32 pomožnih helikopterjev AW149; 8 milijard PLN za 3 fregate projekta 106 miecznik; 6.100 milijonov PLN za 116 tankov M1A1 abrams; 6.000 milijonov PLN za prve tri pogodbe za nakup 22 baterij pilica plus dodatne topniške in raketne sisteme; 4.400 milijonov PLN za več kot 1,000 prenosnih raketnih sistemov zemlja – zrak in 4.800 vodenih raketnih sistemov zemlja-zrak kratkega dosega piorun; 3.800 milijonov PLN za 6 minolovcev projekta 258 kormoran II; 3500 milijonov PLN za 2 elektronski obveščevalni ladji projekta 107 delfin; 2.900 milijonov PLN za oddelek večcevnih raketometnih sistemov HIMARS; 2.500 milijonov PLN za 2 opazovalna satelita; 2.100 milijonov PLN za karabinke; 1.900 milijonov PLN za 4 komplete UAV TB2 bayraktar;  700 milijonov PLN za 70 daljinsko vodenih modulov ZSSW-30 in njihovo integracijo z oklepnim transporterjem rosomak; 1.600 milijonov PLN za prvo fazo nakupa dveh  sistemov zračne obrambe kratkega dosega narew; 1.000 milijonov PLN za 24 daljinskih vodenih vozil baobab-K, kot tudi minske grozde in protitankovske mine; 800 milijonov PLN za 790 prenosnih vodenih protioklepnih raketnih sistemov; 612 milijonov PLN za 800 protioklepnih vodenih raketnih sistemov hellfire; 545 milijonov za 11 trikoordinatnih radarjev TRS-15M odra.

»To so le največje in izbrane orožarske  pogodbe, ki so že bile podpisane,« pojasnjuje avtor.

Kot poudarja, je hkrati v okviru že sklenjenih okvirnih sporazumov predviden nakup še dodatnih (korejskih) tankov K2, korejskih samovoznih havbic K9, bojnih vozil pehote borsuk in specialnih vozil na njihovih šasijah. Potekajo dela na novih pogodbah, vključno z nadaljnjim nakupom večcevnih raketometov HIMARS, (poljskih) težkih bojnih vozil pehote, ki temeljijo na šasiji krab/K9 ali novih podmornic orka.

»Zneski vojaških nakupov in količine pridobljene opreme so brez primere v zgodovini  poljskih oboroženih sil,« je navedeno v objavi.

Kot pojasnjuje avtor ta spisek ne upošteva nabave manj opaznega materiala, brez stroškov delovanja in popravil.

»Nakupi vojaške opreme bodo izjemno veliko breme za poljski proračun. Postavljajo se vprašanja, ali si Poljska lahko privošči tako sodobno in zmogljivo opremljeno vojsko. Kajti tega si ne more privoščiti niti od Poljske veliko veliko bogatejših držav na svetu,« sklene avtor.

Pripravil: B. Knific, foto: Wikipedia

Povezani članki