Finska išče ponudbe za nakup bojnih letal, vrednih 10 milijard EUR

BO FINSKA KUPILA EVROPSKE ALI AMERIŠKE LOVCE?

Finci bodo poslali zahteve za ponudbe za eno največjih naložb v državi doslej: približno 7–10 milijard evrov za nakup večnamenskih bojnih letal. Z njimi naj bi nadomestili sedanjo floto 64 letal F/A-18 hornet.

Kot je sporočila finska državna radijska postaja Yle, bodo pisma takoj poslali petim proizvajalcem letal in jih zaprosili za ponudbe. O izbiri letala, naročilo bodo oddali prihodnjo pomlad, bo odločila prihodnja vlada.

Med petimi proizvajalci letal, ki na listi kandidatov za izdelavo novega finskega bojnega letala, so tri podjetja iz EU in dve iz ZDA: britanski Eurofighter z letalom typhoon, francoski Dassault z rafaleom, švedski Saab z JAS-39 gripnen E in ameriška proizvajalca Boeing z lovcem F/A-18 super hornet in Lockheed Martin z bojnim letalom pete generacije F -35.

Izbor vključuje tudi številne druge elemente, vključno s sestavljanjem, interoperabilnostjo, operacijskimi sistemi in orožjem. Ta vpliv bo segel daleč v prihodnost, saj Finska upa, da bodo nova letala v uporabi vsaj do leta  2050.

Nakupna cena pomeni le 1/3 celotne naložbe

Nakupna cena 7-10 milijard evrov bo verjetno pomenila le približno tretjino celotnih stroškov, ki bodo nastali v življenjski dobi letala. Stroški nakupa, vzdrževanja in nadgradnje letal bodo deloma odvisni od tega, koliko finskih zaveznic in sosed uporablja isti model (Norveška npr. F-35, švedska pa lastne JAS-39 gripen).

“Več kot je uporabnikov, več je možnosti za iskanje partnerskih držav, ki imajo podobne interese kot  Finska,” pravi Jyri Raitasalo, profesor vojnih študij finske nacionalne obrambne univerze.

Trump je napačno napovedal nakup horneta

Yle je izvedel, da finski obrambni uradniki pozorno spremljajo napredek  gripna E, ki ga je razvila in ga izdeluje sosednja Švedska – tesni zaveznik, ki je tako kot Finska, “v okrepljenem članstvu” Natovega programa Partnerstvo za mir. Najnovejšo različico letala, znano kot JAS-39E/F,  so prvič preizkusili lani. Do zdaj je bilo prodanih manj kot 100 letal, kupca sta bila Švedska in pa Brazilija.

Za primerjavo, ameriška letala se prodajajo v precej večjem številu, kar zagotavlja daljšo in bolj brezskrbno prihodnost (zaradi nadaljnjih nadgradenj, vzdrževanja ipd.). Na primer ameriška vojna mornarica načrtuje, da bo letala Boeingove super hornete leta obdržala vsaj do 2040, zato servis in podpora letalom ne bosta kmalu ukinjena. Ameriški tekmec Lockheed Martin je medtem prodal manj kot 300 svojih F-35, vendar je veliko naročil za letalo v teku – tudi iz evropskih držav, vključno s sosednjo Norveško.

V letih hladne vojne je neuveljavljena Finska poskušala skrbno uravnotežiti vojaške nabave z vzhoda in zahoda (med drugim so Finci uporabljali sovjetske lovce MiG-21), toda po padcu ZSSR ima v tem pogledu svobodnejšo izbiro. Leta 1992 se je Finska tako odločila, da bo kupila Boeingove hornete, ki jih uporablja od leta 1995, ko se je pridružila EU. Zaradi tega so sodobni super horneti močni kandidati za zamenjavo obstoječega parka bojnih letal. Vendar je avgusta lani predsednik Sauli Niinistö pohitel in zanikal trditev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo Finska kupila nova letala pri ameriškem Boeingu.

Nov Eurofighter na obzorju?

Medtem lahko Francija in Nemčije lahko pretreseta možnost o združitvi  načrtov za proizvodnjo novega ”eurofighterja” – evropskega bojnega letala 5. ali celo 6. (!) generacije.  Zaenkrat obstaja le politično soglasje o tem, ne pa dejanski načrt za ta brez dvoma industrijski podvig, ki bi vejal za enega največjih tehnoloških in obrambnih izzivov Evrope. Veliko bo v tem smislu odvisno tudi od ”pokoronskega” časa in usode Evropske unije, katere tempo po izstopu Velike Britanije nedvoumno narekujeta prav  Francija in Nemčija. Finski državni radio Yle je iz francoskih virov izvedel, da sta obe državi načrtovali veliko skupno napoved o vojaškem letalstvu na letalskem salonu v Berlinu, ki bi se moral začeti v sredo, 22. aprila 2020, vendar so ga iz znanih razlogov odpovedali. Francoska poročila navajajo, da bi novi nemško-francoski lovec lahko postal nadomestilo tako za francoskega rafalea kot sedanjega eurofighterja, vendar pa realno ni pričakovati novega francosko-nemškega eurofighterja II pred letom 2035. Zato ni jasno, kako bi lahko ta načrt vplival na Finsko, ki potrebuje nova letala do sredine naslednjega desetletja, pravi Raitasalo. Po drugi strani pa obstajajo tudi poročila, da bi se švedski Saab lahko pridružil novemu projektu eurofighterja II.

Vsa letala na kandidatnem spisku za prihodnje finsko bojno letalo so zdaj na isti začetni črti, pravi Lauri Puranen, ki projekt koordinira na ravni finskega obrambnega ministrstva. Pravi, da je pomembno, da ta letala uporabljale skozi daljo življenjsko tudi druge države.

“Težko pa je na primer reči, ali bo to nov evropsko podjetje v tem primeru prineslo negotovost,” pravi Puranen.

Pripravil: B. Knific, foto: Ilmavoimat