Francija naročila še peto jedrsko podmornico razreda baraccuda

…Agencija za obrambne nabave francoskih oboroženih sil (DGA – delegation generale pour l’ armement) je leta 1998 ustanovila projektno skupino ter vzpostavila koordinacijo za sodelovanje med poveljstvom Francoske vojne mornarice (Marine Nationale), industrijsko skupino DCN, podjetjem Tehnicatome in komisariatom za jedrsko energijo (CEA – commissariat a l’energie atomique), partnerji v razvoju in gradnji nove generacije francoskih jurišnih jedrskih podmornic razreda barracuda.

Predstavniki DGA in DCN so julija 2002, zatem ko so prejeli od francoske vojne mornarice prve zahteve (spodriv na površini/pod površino okoli 4.100/4.765 do 5.300 ton, dolžina 99 m, širina 8,8 m, ugrez 7,3 m, najvišja podvodna hitrost plovbe + 25 vozlov/+ 46,3 km/h, globina potopa + 350m, 4 torpedometi kalibra 533 mm, iz katerih bo možno izstreljevati kombinirani bojni komplet  20 torpedov, protiladijskih in manevrirnih raket ter min…), ki jih bi morale izpolnjevati nove jurišne jedrske podmornice, te prvič uradno predstavili tudi širši javnosti. In čeprav je kazalo, da je vse pripravljeno za gradnjo novih podmornic, pa je krčenje obrambnih proračunskih sredstev in prerazporeditev za bolj pomembne projekte postavilo gradnjo nove generacije jurišnih jedrskih podmornic znova pod vprašaj. Od tedaj pa vse do 22. decembra 2006 je bilo veliko vprašanj in ugibanj, sočasno pa le malo pravih odgovorov. Takrtatna francoska obrambna ministrica Michele Alliot – Marie je konec leta 2006 vendarle potrdila, da je gradnja nove generacije francoskih jurišnih jedrskih podmornic razreda barracuda naposled odobrena. Neposredno pred tem je bila sklenjena večletna pogodba, vredna skupaj okoli 7,9 milijard evrov (10,4 milijard USD), pri čemer je za prvo fazo namenjenih okoli 1,4 milijarde evrov. Načrtovali so šest novih jurišnih jedrskih podmornic razreda barracuda, ki bodo v operativno uporabo Francoske mornarice prišle med leti 2017 – 2027 (po takratnih načrtih prva leta 2017, štiri naj bi ji sledile v letih 2019, 2021, 2023, 2025, šesta in zadnja pa leta 2026 oziroma 2027). Gradnja poteka v ladjedelnici DCN Cherbourg v posel pa so vključene tudi druge ladjedelnice v lasti DCN.

Spodriv in mere podmornic razreda barracuda bodo nekaj večje od spodriva ter mer podmornic razreda rubis amethyste, ki so po izkušnjah vojne mornarice premajhne. Pri novem razredu francoskih jurišnih jedrskih podmornic pa bi moralo biti ob odprti sistemski arhitekturi (OSA) tudi dovolj prostora ne samo za udobno delo in bivanje posadke temveč tudi za namestitev sodobnih tehnologij od senzorjev do sistemov orožij, ki se šele razvijajo. Nove podmornice pa bodo še vedno manjše od najnovejših jurišnih jedrskih podmornic Velike Britanije razreda astute in ZDA razreda Virginia (RO št. 12/2003). Visoka stopnja avtomatizacije in uporabe sodobnih informacijsko – komunikacijskih sistemov naj bi pri podmornicah razreda barracuda omogočila zmanjšanje posadke na vsega 60 članov (od tega 8 častnikov), pri čemer pa bo zagotovljen tudi prostor za namestitev in bivanje manjše enote (do 15 oseb) mornariških sil za specialne operacije.

Bojni komplet novih podmornic naj bi obsegal kombinacijo obstoječih in novih orožij, torej torpedov F 17 (omenja se tudi sodobni italijanski težki torpedo black shark), protiladijskih raket (SM 39 exocet), min in po novem tudi manevrirnih raket (scalp naval) za napade po kopenskih ciljih, kar predstavlja kakovostni premik v bojnih zmogljivostih francoskih jurišnih jedrskih podmornic. Bojni poveljniško – informacijski sistem (SYCOBS) bo integriral bojne in upravljavske funkcije z lokalnim omrežjem (LAN) podmorniških senzorjev in senzorjev v širšem omrežju (WAN) flotnih sil. Oči in ušesa novih podmornic bo obsegalo omrežje sodobnih sonarnih sistemov na premcu, boku vključno z vlečnim. Glavni pogonski sistem bo temeljil na delno prilagojenem in preizkušenem vodotlačnem jedrskem reaktorju K 15 (150 MW), uporabljenem tudi pri francoskih strateških podmornicah razreda triomphant (RO št. 2/2005) in jedrski letalonosilki Charles de Gaulle (RO št. 3/2001), pomožni pa na dveh elektromotorjih. Čas zamenjave jedrskega goriva in popolne obnove podmornic razreda barracuda naj bi bil podaljšan s 7 na 10 let, kar naj bi vsaki od podmornic tega razreda zagotovilo najmanj 240 dni operativne razpoložljivosti (časa, ki ga bo lahko prebila na morju v izvajanju nalog). Moč pogonskega sistema se bo prenašala preko vodno reaktivne črpalke (water pump jet) oziroma propulzorja do vijaka, ki bo zavarovan s posebnim ohišjem.

Nove francoske jurišne jedrske podmornice razreda barracuda se bodo odlikovale z izredno majhno akustično in elektromagnetno zaznavnostjo, sočasno pa bodo prve francoske podmornice, pri katerih bodo uporabljeni novi optoelektronski periskopi ter jambori, ki ne bodo »prodirali« (non – penetrating) skozi stolp in trup podmornic kot dosedanji, kar bo omogočilo veliko bolj fleksibilno izrabo prostora. Kot kaže pa bodo nove podmornice na zunaj prepoznavne tudi po posebnih krmilnih horizontalnih (globinskih) in vertikalnih (smernih) površinah (hidroplanih) na krmi, ki so zasnovane v obliki črke »X«. Izvirno gre za švedsko rešitev, ki je bila uporabljena prvič pri konvencionalnih podmornicah razreda Sjöormen konec 60. letih prejšnjega stoletja. Njena prednost je v tem, da zagotavlja določeno preobremenitev, izredno natančen (fin) nadzor nad krmilnimi površinami navsezadnje pa tudi precej olajša spust podmornice na morsko dno. S podmornicami razreda barracuda bo Francoska mornarica tudi v prihodnje ohranila bojne zmogljivosti za delovanje v oceanih in manjših morjih, sočasno pa dobila tudi izredno zmogljivo orodje za natančne napade po kopenskih ciljih.  (Drago Dakič Prelc; Revija OBRAMBA, februar 2007)