Hrvaška gradi podmornico, ki bo ogrožala tudi velike vojaške ladje

BO IMELA HRVAŠKA MORNARICA PONOVNO PODMORNICE? 

Hrvaške ladjedelnice so sposobne projektirati in izdelati majhno sodobno jurišno dizelsko-električno podmornico drakon 220, oboroženo s torpedi, prostorom za komandose in velikim dosegom.

Hrvaški dnevnik Večernji list je pred dnevi objavil kar malo senzacionalno novice – članek o hrvaških vojaško-ladjedelniških zmogljivostih, kadrih, tradiciji in podobno, na osnovi katerih sklepajo, da so sposobni projektirati in izdelati majhno in nevarno, jurišno podmornico, opremljeno s torpedi, z veliko prostora za posadko in vkrcane komandose, z velikim dosegom pod morjem in na površini in z zelo sodobno zasnovanimi pogonskimi agregati ter detektorskimi in navigacijskimi napravami ter inštrumenti. To naj bi tržišču ponudilo zasebno podjetje Adria-Mar, ki je doslej ponujalo manjše patruljne ladje.

Sicer je tradicija projektiranja in gradnje podmornic na Hrvaškem zelo bogata, že v prvih letih 20. stoletja so namreč v Pulju že gradili podmornice za tedanjo Avstro-ogrsko vojno mornarico (po moči ocenjeno na sedmo vojno mornarico pred prvo svetovno vojno). Po drugi svetovni vojni je Hrvaška v Zagrebu dobila Brodarski inštitut JLA, ki je zaposloval najboljše jugoslovanske ladjedelniške strokovnjake in je bil zgledno sodobno opremljen, v njem pa je bilo skoncentrirano tedanje ladjedelniško znanje nekdanje skupne države. V zagrebškem Brodarskem inštitutu so zasnovali vrsto – resda relativno manjših – podvodnih plovil, ki so jih potem izdelovali v ladjedelnicah v Pulju in v Splitu. Na Hrvaškem so v tistem obdobju tako zgradili kar 14 podmornic.

Z razpadom države so podmornice s Hrvaške izginile, je pa ostalo precej podmorničarjev, projektantov in konstruktorjev teh plovil, ki še vedno obvladujejo gradnjo teh podvodnih plovil. Jedro skupine ladjedelničarjev je danes združeno v podjetju Adria-Mar brodogradnja d.o.o. iz Zagreba, katere ustanovitelj je njen direktor Mladen Šarić, javnosti pa je to postalo podjetje znano po gradnji serije patruljnih ladij za Libijo.

Adria-Mar se je lotila projektiranja nove podmornice na izkušnjah, pridobljenih pri konstruiranju podmornice razreda velebit še v nekdanji skupni državi. Tako so v Adria-Maru izdelali projekt majhne, vendar zelo nevarne jurišne podmornice, opremljene s torpednimi cevmi ter z veliko prostora za posadko in podmorske diverzante.

Kot pravi prvi mož Adria-Mara in njen “spiritus movens” Mlade Šarić, je danes zelo težko biti konkurenčen pri gradnji manjših patruljnih plovil, saj so se tako zahodne kot vzhodne države zelo napredovale in se oddaljile na tehnološkem področju, pridobile številne reference, Hrvaška je ostala v okvirih svetovnih trendov samo pri gradnji patruljnih ladij, kar pa po njegovem ni več dovolj. Kot pa pravi, so prišli do sklepa, da v svetu primanjkuje – ali pa v tem segmentu ni konkurence – v ponudbi majhnih podmornic, ki bi izvrstno služile za obrambo majhnih držav s podobno razčlenjeno obalo, kakršno ima Hrvaška. Hkrati ima Hrvaška možnost v gradnjo tovrstnih plovil vključiti strokovnjake, ki so nekoč sodelovali pri koncipiranju, projektiranju in gradnji majhnih bojnih podmornic. Eden takšnih je na primer Ivan Mušterić, magister znanosti iz zagrebškega Brodarskega inštituta, ki je bil v aktivni službi še v hrvaškem obrambnem ministrstvu in Hrvaški vojni mornarici skupaj celih 40 let. Inženir Mušterić je vodil projekt posodobitve podmornice razreda velebit, ki so ga sklenili v dveh letih. Kot pa pravi, so že tedaj v Brodarskem inštitutu za Hrvaško vojno mornarico zasnovali podmornico, boljšo od velebita, s spodrivom približno 200 t, oboroženo s torpedo, z večjo avtonomijo in predvsem boljšimi pogoji za podmorničarje. In v Adria-Maru so mnenja, da bi bil takšen proizvod zanimiv tudi za tuje trge.

Kot pravijo, kar nekaj držav v svetu danes gradi podmornice – Francija, Nemčija, Italija, Kitajska (seveda poleg Rusije in ZDA), vendar so te (pre)velike. Hkrati manjše države nimajo podmornic, čeprav bi jih hotele kupiti, vendar so obstoječe prevelike in bi jih zelo težko vzdrževale. Velike sodobne podmornice so tako zapletene, da imajo težave z njihovim vzdrževanjem v brezhibnem tehničnem stanju celo najrazvitejše države, kako šele v državah, kot so na primer Pakistan, Indonezija, Malezija, Egipt ipd. Ob tem so uporabnice povsem odvisne od držav dobaviteljic podmornic, kar predstavlja velik varnostni problem. Tako so majhne države prišle do zamisli, da sprejmejo podmorničarstvo, ki mu bodo kos, delno z nakupom izdelanih, delno pa s samostojno gradnjo novih majhnih podmornic s pomočjo prenosa tehnologij.

Delegacija Adria-Mar je obiskala številne države jugovzhodne Azije, na obisku Filipinov pa je bila prisotna tudi hrvaška državna agencija za izvoz orožja Alan. V Zagrebu se je – glede tega vprašanja – dvakrat mudila v Zagrebu v prostorih Adria-Mara. Obe državi pa se resno zanimata za opremljanje lastnih vojnih mornaric z majhnimi podmornicami. Kot meni konstruktor Mušterić, so prav za takšne države majhne podmornice bistveno boljše od velikih. Za večjo je potrebno imeti vsaj 35 podmorničarjev – mornarjev, ki so predani lastni državi, ob tem pa v rezervi vsaj še dodatno 35-člansko posadko, kar pa je težko najti.

Za majhno podmornico je potrebnih samo šest do osem članov posadke, lažje jo je upravljati, lažje in ceneje vzdrževati, za potencialnega napadalca pa majhna podmornica predstavlja enako veliko nevarnost kot večja podmornica. Morda celo večjo, saj se v razčlenjeni obali še lažje prikrije med otoki in zalivi. Prav takšna pa je tudi hrvaška obala, pa tudi filipinska in/ali indonezijska, še meni Mušterić in dodaja: »Ko se ve, da v področju pluje majhna podmornica, ki lahko potopi tudi ladjo s tisoč mornarji, bo vsak napadalec trikrat premislil, ali bo potem v to območje vplul.«

Podmornica pri tem ne potrebuje osem torpedov, zadostujeta ji dva, saj ko ju izstreli, se mora tako ali tako umakniti, ker se odkrije. Za eno veliko pa se lahko dobi pet majhnih, vsaj dve od teh pa sta lahko vedno optimalno pripravljeni … Sledeč tej usmeritvi je filipinska vojna mornarica od Adria-Mara in Alana zaprosila za predstavitev majhne podmornice, imenovane drakon 220. Ki dejansko niti ni tako majhna, saj je od velebita daljša za polnih 10 m in za meter v premeru ter za 140 t spodriva. Bistveno, po čemer se razlikuje od velebita, sta dve torpedni cevi, integrirani v čvrstem trupu, kot tudi možnost opremljanja z dvema protiladijskima raketama.

Nova podmornica  še vedno diverzantska – bo namenjena izvidniškim nalogam, zbiranju in posredovanju podatkov, diverzantskim nalogam (namesto samo štirih potapljačev bo v njej prostora za osem, ti pa bodo lahko izstopili iz tlačne komore pod morjem tudi navzdol in ne samo navzgor, da bi jih ne odkrili zračni mehurčki), za polaganje min na morskem dnu, vendar bo za razliko od velebita postala tudi ubojno orožje. Torpedi sta lahko od kateregakoli proizvajalca – tako z zahoda kot vzhoda, protiladijske vodene rakete pa so lahko harpooni ali exoceti, kot si bo pač zaželel tuji kupec.

Podmornico bo poganjal vijak, spojen z s posebnim sinhronim elektromotorjem s permanentnimi magneti, z dvema ločenima navitjema v rotorju in brez reduktorja, da njegovi zobniki ne bi bili prehrupni in jih sovražnik ne bi mogel slišati. Elektriko za elektromotor, ki se shranjuje v akumulatorje za najmanj 280 milj neprekinjene plovbe pod morjem s hitrostjo štirih vozlov, bo proizvajal dizelski motor in generator podmornice. Motorja in zaloge kisika za posadko bodo skupaj omogočali (s kombinirano plovbo na površini in pod morjem) doseg patruljiranja celo 2000 morskih milj.

Podmornica bo opremljena še s pasivnimi in aktivnimi sonarji, analizatorjem šumov in pomnilnikom za podatke, potem periskop, radar in navigacijske naprave (inercialno, žirokompas, GPS ….) različnih proizvajalcev iz vsega sveta, ki jih bo proizvajalec vgrajeval v podmornico drakon 220 glede na izbiro kupca. Drakonov periskop bo dejansko laserski daljinomer in panoramska kamera obenem, ki bo hkrati snemal v različnih delih vidnega spektra in omogočal računalniško  obdelavo posnetkov v podmornici. Takšen periskop prepozna helikopter ali ladjo (daljšo od 30 m) v oddaljenosti 30 km, na 2 km pa lahko prepozna človeka.

Eno večjih presenečenj pri tej podmornici, je mesto izgradnje trupa podmornice – to bo v kontinentalnem delu  Hrvaške – v Slavonskem brodu! Adria-Mar namreč nima lastne ladjedelnice, pač pa gradnjo in opremljanje opravljajo obrati, ki so za to specializirani.

Trup podmornice bo iz varjenih jeklenih plošč, debeline 16 do 24 mm (za ojačenja in odprtine na trupu), usposobljene strokovnjake – varilce pa zaposlujejo ”Industrijska rješenja”  in ”Termoenergetska postrojenja” – podjetji iz holdinga ”Đuro Đaković”.

O gradnji drakona 220 za filipinsko vojno mornarico pričakujejo začetek pogajanja, zanimanje zanjo pa so pokazale tudi druge države Bližnjega in Daljnega vzhoda, nekatere za nakup, druge spet za skupno gradnjo. Za Hrvaško bi bil to pravi vojaškoindustrijski podvig, saj bi izvozni posli lahko dosegli vrednost nekaj sto milijonov evrov. Pričakujejo seveda tudi sodelovanje hrvaškega obrambnega ministrstva, ki naj bi sklenilo ”pro forma” pisma o nameri za sodelovanje s filipinskim obrambnim ministrstvom. Na vse skupaj pa v Adria-Maru potrpežljivo čakajo …

Pripravil: B. Knific, foto: Goran Stanzl/PIXSELL