Italija želi v Irak poslati orožje zaplenjeno v času vojne v bivši Jugoslaviji

KURDSKI TANKERJI VOZIJO NAFTO NA HRVAŠKO

Nemčija in Italija sta v sredo, 20. avgusta 2014, sporočili, da bosta Peshmergi (kurdski vojski), ki se na severu Iraka bori proti militantni skupini ISIS, pomagali tudi v obliki pošiljke orožja in se tako pridružili Veliki Britaniji ter Franciji, ki sta se za ta korak že odločili.

Poleg humanitarne pomoči in vojaške opreme, kot so neprebojni jopiči in čelade, bo Nemčija zagotovila tudi drugo vojaško opremo, vključno z orožjem, je dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Nemčija, ki je tretja največja izvoznica orožja za ZDA in Rusijo, je že pred tem obljubila, da bo zmanjšala dobavo orožja nezavezniškim državam, še posebno v Perzijskem zalivu, medtem ko je dobava na konfliktna območja še vedno prekinjena. Steinmeier, ki je minulo soboto obiskal Irak, je prepričan, da ima Nemčija moralno dolžnost, da zagotovi vojaško podporo proti Islamski državi v Iraku in (Levantu) Siriji (Islamic State in Iraq and the Levant/Syria – ISIS). Glede na anketo agencije Forsa, ki je bila objavljena v sredo, pa je kar 63 odstotkov Nemcev proti dobavi orožja Kurdom.

Tudi Italija želi pomagati Kurdom, italijanska vlada pa bo, potem ko se je italijanski premier Matteo Renzi v sredo mudil na obisku v Iraku, preučila zahteve za dobavo osebnega orožja in streliva za samoobrambo. Minister za obrambo Roberta Pinotti je dejal, da bo Italija poslala v Irak lahko avtomatsko orožje in strelivo, ki ga uporablja Italijanska vojska, kot tudi orožje narejeno v nekdanji Sovjetski zvezi, ki so ga zasegli na morju v času balkanskih vojn v 90-ih letih.

V dogajanje v Iraku pa sta vključeni še dve naši sosednji državi – Hrvaška in Madžarska. Na Hrvaško (Omišalj na Krku) je namreč pred dobrim tednom prispel tanker z nafto iz črpališč v Kurdistanu. Kurdska avtonomna regija v Iraku, iz Turčije je poslala že 4. tanker, je glede izvoza nafte namreč v sporu z Bagdadom. Kupec surove nafte iz Iraka pa naj bi bila hrvaška INA ali madžarski MOL. O tem so hrvaški novinarji povprašali tudi hrvaškega predsednika Iva Josipoviča, ki pa je dejal, da ne zna odgovoriti na to vprašanje in da je naftno tržišče svobodno. Več o tem pa si preberite pri naših sodelavcih na hrvaški spletni strani Obris – obrana in sigunost.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos