Je Ukrajina sposobna izdelati lovsko letalo?

UKRAJINA NAJ BI SNOVALA (PRVO) LASTNO LOVSKO LETALO

Pred dnevi je ukrajinski predsednik Petro Porošenko napovedal, da bodo ukrajinska podjetja v kratkem izdelale nov motor za njihova lovska letala. Te nove motorje bodo vgradili v svoje lovce MiG in/ali Suhoj ruskega izvora. Prav tako pa so ukrajinski mediji poročali, da bi ukrajinska obrambna industrija celo lahko izdelala povsem ukrajinsko bojno letalo.

Med obiskom Zaporožja na jugovzhodu Ukrajine v začetku aprila 2016 je Porošenko izjavil: “Prepričan sem, da bi z uporabo vseh potencialov naše obrambne industrije in njihovimi konstruktorsko-proizvodnimi zmogljivostmi  v bližnji prihodnosti lahko izdelali nov, sodoben motor za ukrajinsko bojno letalo.”  Med govorom v zaporoški tovarni motorjev Ivčenko-Progress je ukrajinski predsednik poudaril, da je Ukrajina ena redkih držav na svetu, ki je povsem sama sposobna izdelovati lastna letala. “Takšnih držav, ki so povsem same sposobne zasnovati letala in jih tudi razvijati ter proizvajati, je na svetu vsega pet in Ukrajina je med temi petimi tehnološko najrazvitejšimi,” je pripomnil Porošenko.

Kot so zapisali ukrajinski mediji, so v konstruktorsko-proizvodnih obratih za letalske motorje Ivčenko -Progress predsedniku predstavili konstrukcijo “popolnoma novega dvosedega večnamenskega bojnega letala v razredu LBL (lahko bojno letalo).”

Novo letalo bo, kot navaja ukrajinski spletni portal za gospodarske novice Ekonomicheskie Izvestia, podobno lovcu iz sovjetskega obdobja MiG-29, medtem ko bo po bojnih karakteristikah prekašalo na primer švedsko bojno letalo 4.+ generacije JAS-39 gripen, ruskega MiG-35 in kitajskega FC-1 xiaolong. V tem trenutku je novo letalo še v konceptualni fazi.

Ruski obrambni analitik Vadimir Tučkov je na spletni strani rusko Svobodnayo Presso v analizi stanja ukrajinskega letalstva zapisal, da so te novice zabavne in zastrašujoče obenem, saj indicirajo, da ukrajinski ideologi brijejo norce iz Ukrajincev, ko jim prodajajo takšne nesmisle. Kot navaja Tučkov, konstruktorski biro za izdelavo motorjev Ivčenko-Progress nikoli – tudi v njegovem zlatem obdobju ne – ni bil vključen v razvoj kašnega lovca, niti kakršnega koli drugega letala.

Porošenku so namignili, tako navaja Tučkov, da bo novi ukrajinski lovec izgledal kot MiG-29, toda ta lovec je prvikrat poletel že daljnega leta 1977. In kaj bi dobili, če bi ga opremili s povsem novim Progressovim pogonskim agregatom, se sprašuje ruski analitik, novega lovca zagotovo ne!

Res pa so pri Progressu po letu 1945, ko so bili vključeni v razvoj in proizvodnjo letalskih motorjev, konstruirali in proizvajali  predvsem motorje za potniška letala, pa tudi za oba sovjetska transportna giganta Antonov An-124 kondor in An-225 mrya. Obstoječi Progressovi motorji pa so za opremo lovca kategorije MiG-29 bistveno preveliki (predolgi in preširoki). Nikoli pa noben ukrajinski proizvajalec ni razvijal ali izdeloval motorjev za sodobna lovska letala s komoro za dodatno zgorevanje ter usmerjenim potiskom ter za nadzvočne hitrosti. Tudi elektronske sklope bi lahko izdelali Ukrajinci (kijevski znanstveno-raziskovalni inštitut Kvantum) le ob pomoči Zahoda, sploh pa bi težavo predstavljal sodoben, zmogljiv radarski sistem.

Tučkov tudi dvomi, da bi katera koli zahodna država ali proizvajalec dobavljal Ukrajini najsodobnejšo elektronsko tehnologijo in oborožitvene sisteme nasploh, saj je država nestabilna in nepredvidljiva. Prav avionika lovca – elektronska oprema – pa je najbolj kočljiv del opreme sodobnih bojnih letal. Prav tako navaja ruski analitik, da ne verjame, da bi to ukrajinsko “zgodbo” vzeli na Zahodu resno. Tega projekta naj bi danes ne zmogla ne ukrajinska onemogla industrija, niti šepajoče ukrajinsko gospodarstvo.

Nekdaj izjemno močan konstruktorski biro Antonova je danes bleda senca nekdanjega letalskega giganta, ki je zasnoval in izdeloval največja transportna letala na svetu. Danes imajo s projektiranje letal podobne težave, s kakršnimi so se v Sovjetski zvezi ubadali pred desetletji (npr. s pretakanjem goriva iz enega dela letala v drugega zaradi uravnoteženja). S problemi uravnoteženja naj bi se tako soočal ukrajinski transporter kratkega doleta An-178. Na lanska pariški letalski salon in pa letalski salon v Dubaju so tako Ukrajinci napotili letalo, obremenjeno z 1,32 t balasta – v obliki 15 jeklenih plošč, nameščenih neposredno za kokpitom. Po priletu na obe prireditvi naj bi  ta balast skrivoma odstranili, da takšno »uravnoteženje« letala ne bi vzbujalo slabega vtisa med morebitnimi kupci.

Tučkov navaja, da je do napačnih preračunov najbrž prišlo zaradi slabe koordinacije med različnimi oddelki in neenotnega vodenja v konstruktorskem biroju (Antonova). Ko je bil trup že enkrat zasnovan, odobren in pripravljen za izdelavo, so se odločili povečati razpetino kril za 2 m ter povečati skupno površino kril za 12 odstotkov.

Tučkov  – že kar z nekoliko zlobe – še dodaja, da Ukrajina ta trenutek nima sredstev niti za vzdrževanje flote svojih sedanjih lovcev. Neposredno po padcu predsednika Viktorja Janukoviča so predstavniki močne ukrajinske diaspore v Kanadi in pritiskali na kanadsko vlado, da bi Ukrajini donirala nekaj lovcev F/A-18 iz rezerve. Kijev je to darilo odklonil s pojasnilom, da nimajo sredstev za vzdrževanje teh letal v operativnem stanju. Navkljub tem ukrajinskim letalskim težavam je dejstvo, da gre za analizo – pogled na ukrajinsko letalstvo z ruskega gledišča.

Dejstvo je, da po “razhodu” med državama tudi drugi strani ni “prizanešeno”, saj ima Rusija težave z letali, ki uporabljajo v Ukrajini izdelane motorje, kot na primer novi šolski dvosedi Jak-130, ki jih poganjajo turboventilatorski motorji Ivčenko Progress AI-222-25. Prav tako je Rusija “prekrižala”  (in se mu odrekla na račun posodobitve že precej zastarelih Iljušinov Il-76 ) vse načrte v  zvezi s transporterjem An-70 (štirimotorni turbopropelerski transporter z dvojnimi, nasproti vrtečimi propelerji), ki ga je skupaj z Ukrajino razvijala praktično dve desetletji in bi po zmogljivostih – sploh pa po ceni – zagotovo pomenil močno konkurenco evropskemu Airbusu A400M, pa tudi novejšim izvedenkam ameriškega C-130 hercules.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos