Kaj lahko pričakujemo od ameriške koalicije proti ISIS?

KAKO BODO SODELOVALE DRŽAVE V KOALICIJI PROTI ISIS-U

ZDA se trudijo zgraditi široko in mednarodno koalicijo za boj proti islamskim skrajnežem v Siriji in Iraku, do sedaj pa naj bi se vanjo vključilo že okoli 40 držav. Še vedno pa ni jasno kako in ali bo koalicija v boju proti Islamski državi v Iraku in Siriji/Levantu (ISIS) resnično delovala ali bo to koalicija le v imenu novega ameriškega posredovanja na Bližnjem vzhodu

Že na vrhu zveze Nato v Walesu v prvih dneh septembra 2014 so ZDA napovedale oblikovanje 10-članskega “jedra koalicije”, ki vključuje devet članic zveze Nato in Avstralijo. K sodelovanju so v tem času privabili že tudi številne arabske države, ki bodo tako ali drugače sodelovale v koaliciji proti ISIS-u. Do sedaj so ameriške zaveznice v boju proti pripadnikom militantne skupine ISIS sodelovale predvsem s transportom humanitarne pomoči in delnim oboroževanjem kurdskih sil na severu Iraka.

Arabske države v Perzijskem zalivu pri tem  nedvomno tvegajo tudi nove domače politične težave zaradi javne podpore ZDA, saj nekateri njihovi državljani gojijo simpatije do nove Islamske države. ZDA so tako že pozvale sunitske zaveznike, kot je Katar in Kuvajt, da naj zaustavijo morebitne donacije ISIS-u s strani državljanov. Ameriški državni sekretar John Kerry je dejal, da so se ZDA dogovorile s skoraj 40 narodi, da prispevajo v boju proti ISIS-u. Vendar pa še vedno ni jasno, katere države so na tem seznamu in natančno kakšno vlogo imajo. Zato smo sestavili seznam nam poznanih sodelujočih držav v ameriški koaliciji proti ISIS-u in njihovih vlog.

SODELOVANJE ZAHODNIH DRŽAV

ZDA: Ameriška vojska je do sedaj izvedla že okoli 200 zračnih napadov na cilje ISIS-a v severnem delu Iraka, v začetku tedna pa so prvič posredovali tudi v osrednjem delu te države – v bližini Bagdada. V Iraku je trenutno okoli 1600 ameriških vojakov, predsednik Obama pa je napovedal prihod še dodatnih 450 vojakov. Ameriška mornarica ima v Perzijskem zalivu floto vojaških ladij z letalonosilko USS George H.W. Bush na čelu, na pomoč pa prihaja tudi flota letalonosilke USS Carl Vinson.

Velika Britanija: Britanska vojska se zaenkrat še ni vključila v napade na cilje ISIS-a, vendar je na bližnji vzhod poslala lovske bombnike tornado GR4, opremljene z izvidniško opremo raptor, v Norfolku pa naj bi se že pripravljali na morebitno posredovanje. Kraljeve letalske sile (RAF) sicer že nekaj tednov s transportnimi letali oskrbujejo kurdske begunce s humanitarno pomočjo.

Francija: Francoske letalske sile so v začetku tedna že začele izvidniške polete nad Irakom z dvema lovcema rafale, ki sta vzletela iz letalske baze v Združenih arabskih emiratih. Francija je v boju proti ISIS-u prispevala tudi 18.000 nabojev kalibra .50 kurdskim vojakom, ob tem pa tudi sodelovala pri zagotavljanje humanitarne pomoči.

V petek 19. septembra 2014 so francoska bojna letala Dassault rafale začela z napadi na cilje ISIS-a v Iraku. (dodano 19.9.2014)

Avstralija: Avstralska letala že cel mesec sodeluje pri odmetavanju humanitarne pomoči iz zraka, Avstralska vojska pa že pripravlja osem bojnih letal F/A-18, letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-7A ter letečo cisterno KC-30A, ki bodo delovali iz Združenih arabskih emiratov. Avstralija je že potrdila sodelovanje v zračnih napadih, zavrnila pa morebitno sodelovanje v bojih na tleh.

Nemčija: Nemške oblasti so se prvič po koncu 2. svetovne vojne vpletle v vojaški konflikt s pošiljko orožja kurdski vojski na severu Iraka. Nemčija se je usmerila k omejevanju propagande in novačenju borcev ISIS-a.

Poljska: Zaenkrat še ni jasno znana vloga Poljske vojske v koaliciji, veliko pa se omenja, da naj bi prispevali vojake svetovalce, ki so si nabrali bogate izkušnje v zadnjem desetletju spopadov v Afganistanu. Sicer pa je Poljska v zadnjih tednih že pomagala pri dostavi humanitarne pomoči v Irak.

Kanada: Kanadska vojska bo v Irak poslala okoli 50 pripadnikov enot za posebne operacije, ki bodo svetovali iraškim vojakom, medtem ko so zavrnili morebitno vojaško posredovanje. Kanadska vojska je kurdskim vojakom že prispevala orožje malega kalibra, kakor tudi čelade in neprebojne jopiče.

Nizozemska: Nizozemska je že dobila pohvalo ameriškega zunanjega ministrstva za pomoč pri prizadevanju za zajezitev dotoka novih pripadnikov ISIS-a v Irak in Sirijo iz zahodne Evrope. Nizozemski voditelji pa so predlagali spremembo nacionalne zakonodaje, ki bi razveljavila državljanstva tistim, ki sodelujejo s teroristi. Drugi načini sodelovanja v ameriški koaliciji proti ISIS-u niso znani.

Nizozemski mediji so poročali, da bi se Nizozemska vojska lahko vključila z lovci F-16 (število ostaja neznanka) in pošiljanjem orožja iraškim Kurdom v boju proti Islamski državi v Siriji in Iraku/Levantu. (dodano 19.9.2014)

Belgija: Belgijski obrambni minister Pieter De Crem je predstavil tri možnosti sodelovanja Belgijske vojske v ameriški koaliciji v boju proti ISIS-u. Prva možnost je napotitev šestih belgijskih lovcev F-16 v Irak za omejeno časovno obdobje. Drugi scenarij vključuje dve vojaški transportni letali C-130, skupaj s tridesetimi vojaki, ki bi skrbeli za prevoz ljudi in opreme. Tretja možnost pa je napotitev 35-ih vojakov – pripadnikov specialnih sil v Irak, kjer bi usposabljali in svetovali iraškim in kurdskim vojakom. Kot je poudaril De Crem, obstaja možnost, da bi bile te tri možnosti v kombinaciji. Minister je tudi ocenil stroške napotitve šestih lovcev F-16, dveh letal C-130 in 35 specialcev  v skupni višini 5,7 milijonov  € (7,3 milijona USD) na mesec. (dodano 19.9.2014)

Italija: Italijanska vojska je sodelovala v začetnih akcijah humanitarnega reševanja beguncev v severnem Iraku v avgustu. Italijanske oblasti so se pridružile ameriški koaliciji, ni pa še znano, ali bo ta podpora vključevala zračne napade ali le pošiljanje svetovalcev za delo z iraškimi varnostnimi silami.

Danska: Letala Danske vojske sodelujejo pri dobavi humanitarne pomoči in orožja v severnem Iraku.

Turčija: Turške oblasti so sprejele ukrepe za zmanjšanje dotoka denarja v ISIS in zavrnila vstop ali izgon več tisoč tujih borcev v smeri proti Siriji, da se pridružijo sunitskim skrajnežem. Zaveznice so namreč prisilile Turčijo, da poostri  nadzor vzdolž meje s Sirijo, kjer poteka glavna tranzitna poti za tiste, ki se bojujejo proti režimu sirskega predsednika Bašarja Asada (sovražnik Turčije). Medtem pa Islamska država zadržuje kot talce okoli 40 turški vladnih uradnikov in humanitarnih delavcem, kar verjetno omejuje pripravljenost Istanbula, da igra pomembno vlogo v boju proti ISIS-u. Poleg tega naj bi Turčija od ISIS-a po zelo nizki ceni odkupovala nafto ( 25-30 USD na sodček), kar so jim ZDA že očitale.

Španija: Španija bo poslala v Turčijo ob sirsko mejo vsaj dve bateriji sistemov zračne obrambe (SAM) MIM-104 patriot in 130 vojakov, s katerimi bodo zamenjali nizozemske enote s sistemi patriot. (dodano 19.9.2014)

V nedeljo so predstavniki ameriškega State Departmenta ponovno pozvali Italijo, Poljsko, Dansko, Albanijo in Hrvaško, da zagotovijo vojaško opremo in strelivo za boj proti ISIS-u. Nova Zelandija, Romunija in Južna Koreja (kar 1,2 milijona USD)  so že napovedale pošiljanje humanitarne pomoči.

SODELOVANJE BLIŽNJE- in SREDNJEVZHODNIH DRŽAV

Savdska Arabija: Sodelovanje Savdske Arabije naj bi temeljilo na usposabljanju in opremljanju (oboroževanju) Iraške vojske, dobavi humanitarne pomoči (do sedaj že namenili pol milijarde USD),hkrati pa naj bi pomembno prispevali pri antipropagandi ISIS-a v medijih v arabskem svetu, kot tudi zajezitvi pritoka denarja in novih borcev. Vsekakor pa je Savdska Arabija pripravljena zahodnim državam ponuditi v uporabo svoje letalske baze.

Kuvajt: Kuvajt naj bi prav tako sodeloval pri antipropagandi ISIS-a v mediji, pomagal s humanitarno pomočjo in usposabljanjem iraških vojakov. V Kuvajtu je že sedaj nekaj tisoč pripadnikov Ameriške vojske, prav tako pa Ameriške letalske sile koristijo njihova letalska oporišča.

Egipt: Kerry je dejal, da ima Egipt ključno vlogo v boju proti ideologije Islamske države (ISIS). Vendar pa razen antipropagande ni javno znana vloga te države v koaliciji. Pred dnevi naj bi egiptovski veliki mufti Shawki Ibrahim Abdel-Karim Allam domnevno obsodil militantno skupino ISIS in dejal, da njeni ukrepi niso v skladu z islamom.

Jordanija: Jordanska vojska naj bi v boju proti ISIS-u pomembno prispevala predvsem z zagotavljanjem obveščevalnih informacij. Po nekaterih vesteh naj Jordanska vojska ne bi želela vojaško posredovati v Iraku (in Siriji) in prepušča vodilno vlogo pri vojaškem posredovanju Ameriški vojski.

Bahrajn: Država nudi Ameriški mornarici (5. floti) stalno namestitev in podporo, prav tako tudi svoja letališča Ameriškim letalskim silam. Premier Bahrajn je minuli teden pozval muslimanske države, naj okrepijo sodelovanje pri reševanju regionalne grožnje, ni pa konkretno omenil Islamske države.

Katar: Katarska vojska z letali nudi iraškim beguncem humanitarno pomoč. V Katarju imajo ZDA dve pomembni vojaški bazi (letalsko in poveljstvo) , ki so jih uporabljali že celo desetletje ob posredovanju v Afganistanu in umiku vojakov.

Združeni arabski emirati: Ameriški in Avstralski vojski nudijo svoje letalske baze in pristanišča.

Iran: Iranski vrhovni voditelj ajatola Khamenei je zavrnil možnost sodelovanja z ZDA in jih obtožil, da nameravajo uporabiti vojaško ukrepanje proti ISIS za “prevlado v regiji.”

Arabska liga: Liga 22 arabskih držav se je dogovorila, da se sooči z Islamsko državo vojaško in politično, vendar niso sporočili, kako bodo to storili.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos