Kako ukrajinska kriza vpliva na zvezo NATO in prodajo orožja?

NEMIRNE RAZMERE VZHODNO IN JUŽNO OD EVROPE POVEČUJEJO PRODAJO OROŽJA

Združeni narodi (ZN) so zaskrbljeni nad tem, kaj se dogaja v Gazi, NATO pa nad situacijo v Ukrajini in močjo Rusije, vendar pa kljub temu kaže, da se ne v enem ne v drugem primeru ne bo zgodilo nič, opozarjajo pri britanskem časopisu The Guardian.

Ena izmed nalog ZN (Varnostni svet OZN) je ohranjanje miru in varnosti v svetu, vendar pa se v zadnjem času vse bolj dozdeva, da ostajajo zgolj pri opozorilih (besedah), vse bolj pa se izogibajo dejavnostim na terenu. Podobno je tudi pri zvezi NATO, katere uradniki bodo povečini dopustovali vse do 4. septembra, ko bo vrh pakta v Newportu v Walesu. Vojaški analitiki menijo, da bo prav to zasedanje članic zveze Nato najpomembnejše po koncu hladne vojne.

Seveda so  se v tem času nekateri tiho zahvalili Putinu za novo oživljanje severnoatlantskega zavezništva s priključitvijo Krima in pomoč separatistom v vzhodni Ukrajini. Rusija je s temi dejanji vsekakor vzbudila  strah v sosednjih in zahodnih državah, hkrati pa povzročila ponovno poviševanje vojaških proračunov teh držav, ki so se močno znižali po nastopu finančne ter gospodarske krize v septembru 2008.

Zaradi pomanjkanja kohezije v Evropski uniji (EU), pa se takšno stanje zrcali tudi v zvezi Nato. Nekatere države članice niso imele nikakršnega namena povečati svoje obrambne proračune, kljub pritiskom ZDA (za 25,5 milijard USD oz. 36,54 odstotka svetovnega izvoza orožja v letu 2012). Vsekakor cilj zveze Nato in njunih dveh večjih izvoznic orožja – ZDA in Velike Britanije – ostaja, da članice namenjajo za obrambni proračun 2 % BDP-ja (dosegata ga le omenjeni državi).

Največji izvozniki orožja od 2008-2012

Vsekakor je ukrajinska kriza pripeljala do novih nakupov ameriškega orožja s strani “ogroženih” držav v ruski soseščini, na drugi strani pa se je Rusija usmerila na prodajo orožja južnemu in vzhodnemu trgu (Azija, Južna Amerika, Afrika, Bližnji vzhod). Nemirne razmere na Bližnjem vzhodu pa pospešujejo prodajo ruskih oborožitvenih sistemov.

Največji kupci orožja od 2008-2012

Voditelje Zahodnih držav resno skrbi, da bi bo Putin spodbudil rusko govoreče skupnosti v nekdanjih državah Sovjetske zveze, še posebej  Latviji, Estoniji in Litvi, ki so v zvezi Nato, da bi želele priključitev njihovega ozemlja k Rusiji.

Vendar pa Putin verjetno dobro pozna to tveganje in ključni 5. člen zveze Nato, po katerem “se oborožen napad na eno ali več pogodbenic (pakta Nato) v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice.” To pa pomeni, da Nato lahko sprejme “take ukrepe, kot se mu zdi potrebno, vključno z uporabo oboroženih sil… .”

Obrambni analitiki pa so še posebej pozorni na novo obdobje “hibridnega vojskovanja« – kombinacijo kibernetskih napadov, elektronske propagande in prisluškovanja, uporabe milic – boj proti njim pa je težak za liberalne demokracije.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos