Kakšna je taktika ISIS-a in zakaj je tako uspešna?

TRIJE AMERIŠKI VOJNI VETERANI POJASNILI RAZLOGE ZA USPEŠNOST ISIS-A

Trije ameriški vojni veterani so za časnik Busines Insider pojasnili, zakaj so pripadniki sunitske militantne skupine Islamska država (ISIS) tako uspešni pri spopadih v Iraku in Siriji ter pojasnjujejo njihovo taktiko. Svoje poglede na uspešnost sunitske militantne skupine ISIS so pojasnili Jack Murphy, ki je bil ostrostrelec in poveljnik 5. skupine specialnih sil, Brandon Webb, nekdanji pripadnik ameriških tjulnov (SEAL) in vodja (verjetno najtežjega) tečaja ostrostrelcev pri tjulnih, in Peter Nealen, nekdanji izvidnik marincev. Vsi trije so sodelovali pri ameriških vojaških posredovanjih v Iraku in Afganistanu.

Ameriški vojnii veterani pojasnjujejo, da je ključnega pomena za uspešno delovanje oboroženih sil Islamske države, da so ohranili lahke kopenske sile, kljub temu, da imajo na voljo tudi težko oborožitev. Pripadniki ISIS-a so namreč zasegli veliko sirskih in iraških oklepnih vozil v zadnjih mesecih (tudi dobavljenih iz ZDA), vendar je izredno malo poročil o njihovi uporabi na bojišču. Prav tako tudi koalicija pod vodstvom ZDA za boj proti ISIS-u zelo redko poroča o uničenju oklepnih bojnih vozil.

Čeprav so na paradi v tako imenovani prestolnici Islamske države mestu Raqqa v Siriji na vojaški paradi predstavili in uporabljali zasežena oklepna vozila ter vlečne havbice sovjetskega (ruskega) in ameriškega izvora se zdi, da jih ne uporabljajo v spopadih temveč za zaščito strateških mest pred Sirsko vojsko in militantnimi skupinami tekmecev v sirskem uporu.

Obstaja dober razlog za to, saj z lahke enote na bojišču omogočajo hitre premike, kakor tudi težjo prepoznavo in njihovo uničenje. Tako Islamska država  na svojem bojnem pohodu po Iraku in Siriji uporablja predvsem lahka bojna oklepna vozila humvee in poltovornjake, na katerih imajo nameščene mitraljeze in metalce granat, to pa jim omogoča premike z večjo hitrostjo.

Glavni bojni tanki in pehotna oklepna vozila je le redko mogoče upravljati hitreje kot 45 km/ h (tanki M1 abrams, katere je ISIS zasegel Iraški vojski, imajo celo blokado hitrosti nastavljeno na 45 km/h na terenu). Na drugi strani pa lahka oklepna vozila humvee, ki so jih zasegli Iračanom, lahko napredujejo tudi s hitrostmi nad 60 km/h.

Druga ključna fleksibilnost militantne skupine Islamska država pa je njena logistika. Med napredovanje tako v Iraku kot Siriji so namreč zajeli številna skladišča orožja, kot tudi goriva. Hitri premiki lahkih enot pa zahtevajo manjše količine potrebnega goriva. Ob uporabi tankov M1 abrams bi za vsakega porabili skoraj 1900 litrov goriva (500 galon – kapaciteta rezervoarja za gorivo) za  največ 426 prevoženih km (265 milj). Na drugi strani pa toyotini poltovornjaki (pick-up) hillux, ki jih uporablja ISIS, s polnim 75-litrskim rezervoarjem za gorivo lahko prevozijo do 800 km. Ob tem je potrebno poudariti tudi, da je precej zahtevno tudi vzdrževanje goseničnih oklepnih vozil napram terenskim vozilom, kar odločitev ISIS-a za to taktiko naredi še bolj smiselno.

Lahke kopenske enote pa med svojim napredovanjem omogočajo tudi hitro razpršitev in iskanje kritja v primeru nenadnega zračnega napada koalicijskih enot.

Kot tretjo ključno stvar uspešne taktike pripadnikov Islamske države ameriški veterani navajajo izkušnje borcev izpred leta 2014, ki so se takrat naučili skrivati pred ameriškimi in tudi sirskimi letali ter helikopterji. Tako v Siriji in Iraku kjer je na cestah veliko terenskih vozil in poltovornjakov je tudi veliko lažje skriti katero (neoznačeno) vozilo pripada militantni skupini, medtem ko bi bilo to pri uporabi oklepnih vozil sila težko.

Drugačna je tudi taktika napada pripadnikov Islamske države. Sunitski borci so se namreč že v prejšnjih spopadih naučili, da morajo najprej zaznati šibko točko v nasprotnikovi obrambi in jo nato hitro izkoristiti, kar jim omogočajo prav lahke enote, ki jim omogočajo hitre premike. Tako imajo taktiko napadanja vrzeli v sovražnikovi obrambi, medtem ko se redko poslužujejo frontalnega napada. Tako so se na začetku, po zavzetju mesta Mosul, raje izognili soočenju s kurdsko Peshmergo, ki se je hitro organizirala, in se odločili za napade na demoralizirano Iraško vojsko.

Na svojem pohodu izkoriščajo sunitsko-šiitske delitve in nepripravljenost šiitskih vojakov za boj za sunitska mesta na severu, del odvračanja, da bi preostali Iračani poprijeli za orožje pa so tudi množične usmrtitve zajetih vojakov  in ljudi pred kamerami. Vsekakor so prizori vplivali na moralo preostalih pripadnikov Iraške vojske, ki so pogosto bili priča posnetkom usmrtitve njihovih kolegov. Prav ta kampanja pa je verjetno v dobršni meri zatrla željo po uporu proti ISIS-u pri Iračanih. To samo po sebi je bilo in je še vedno izredno močno orožje.

Ameriški vojni veterani pa so poudarili, da se pripadniki militantne skupine ISIS ob večjem odporu nasprotnikov umaknejo, a nato ponavljajo napade. To se je pokazalo ob napadu na iraško rafinerijo Bayji, postala je tarča po zasedbi Mosula, ki so le delno zasedli. Podobno se kaže tudi v Siriji ob okupaciji mesta Kobane ob turški meji, kjer sunitski pripadniki še naprej poskušajo z napadi, kljub nenehni pomoči koalicijskih letalskih sil prebivalcem mesta.

Vojaški analitiki so v zadnjih mesecih večkrat poudarili, da Islamska država uporablja taktiko Blitzkrieg – bliskovite vojne, ki so jo nemške nacistične enote začele uporabljati na začetku 2. svetovne vojne.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos