Kitajska gradi tretjo letalonosilko

by Urednik

PENTAGON POZORNO SPREMLJA RAZVOJ IN GRADNJO KITAJSKIH LETALONOSILK

Kitajska gradi tretjo letalonosilko in pričakujejo, da bo precej tehnološko naprednejša in močnejša od predhodnic, je v novem poročilu ameriško ministrstva za obrambo pojasnilo rastočo vojaško moč Kitajske.

Kitajska naj bi bila blizu uvedbe v operativno rabo druge letalonosilke, prve izdelane doma. Nova ladja je pred kratkim zaključila peti poskus na morju, Pentagon pa poroča, da bo to plovilo “verjetno vstopilo v operativno floto do konca leta 2019.”

Za razliko od prve letalonosilke Liaoning, je druga nekoliko večja, kar ustvarja potencial za namestitev številčnejše palubne ”jate” letal, najverjetneje sestavljene iz (licenčno izdelanih – osnova je družina ruskih lovcev Su-27) palubnih lovcev J-15 ”letečih morskih psov”, s katerimi trenutno pluje obstoječa letalonosilka Liaoning. Tudi najnovejša letalonosilka kitajske mornarice bo uporabljala uporabil sistem za kratki vzlet s ”skakalnico”.

Kobilico za kitajsko letalonosilko Liaoning so sprva položili kot ladjo – letalonosilko/križarko Riga (razreda kuznecov) sovjetske vojne mornarice v letu 1985. Splovili so jo leta 1988 in leta 1990 preimenovali v Varyag. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je bila gradnja zaustavljena in prodala jo je Ukrajina. Leta 1998 so jo odvlekli v ladjedelnico Dalian v severovzhodni Kitajski. Dograjena je bila v letu 2012 in je dobila kitajsko oznako tip 001. Bojno operativna je postala v letu 2016., na palubi pa naj bi bilo nameščenih 24 lovcev J-15 ter 12 helikopterjev.

Vključitev te  nove letalonosilke v floto bo pomemben mejnik, vendar bo ta dosežek zasenčen z še bolj impresivnim dosežkom že v samo nekaj letih, sporoča Pentagon.

“Kitajska je leta 2018 začela graditi svoja drugo letalonosilko, ki bo verjetno večja in opremljena s s katapultom za podporo pri vzletu letal,” je Pentagon pojasnil v svojem letnem poročilu kongresu o vojaškem in varnostnem razvoju, ki vključuje Kitajsko. “Ta zasnova bo omogočila podporo pri vzletu tudi letalom za druge naloge, na primer za zgodnje opozarjanje s fiksnimi krili, obenem pa bo pospešila palubne operacije letal.”

Sistemi za vzlet s katapultom so veliko bolj učinkoviti od skakalnic, povzročajo pa obenem večjo obremenitev letal in povzročajo zmanjšanje operativnega doleta, velikost koristnega tovora in navsezadnje povečujejo število vzletov letal s palube ter s tem število operacij. Vsekakor pomeni katapultni sistem vzletanja letal s palube kitajske letalonosilke velik korak naprej. Gre za približevanje tehnologijam, kakršne uporabljajo ZDA in kakršnih nima veliko mornaric v svetu, zato bi ta korak postavil Kitajsko v zelo elitni status.

Ni pa  jasno, ali bo imel katapultni sistem parni pogon, kot na ameriških letalonosilkah razreda nimitz, ali elektromagnetni, kot so katapulti na letalonosilkah razreda ford. Prav tako ni jasno, ali bo novo kitajsko plovilo imelo konvencionalen ali jedrski pogon (kot je to običajno za novejše letalonosilke ZDA.) Kitajska je poudarjala zanimanje za jedrski pogon, vendar je težko verjeti, da bi Kitajska premagala razvojne ovire za izgradnjo takega pogonskega agregata.

Kitajska se osredotoča na izgradnjo vojske v rangu svetovne sile, ključni del kitajskega programa za modernizacijo vojaških sil pa je izgradnja platform za projekcijo moči, mednje pa seveda sodijo  tudi zmogljive letalonosilke. V državi je še vedno išče načine in poti, da dohiti ameriško mornarico, ki pa ima v svojem arzenalu kar 11 sodobnih letalonosilk.

Pričakujejo, da bo tretja kitajska letalonosilka dokončana in v operativni rabi do leta 2022.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum

Povezani članki