Bi lahko bila skupna “evropska vojska” pravi odziv na Ruska dejanja?

JUNCKER PREDLAGAL USTANOVITEV SKUPNE VOJSKE DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za nedeljsko izdajo nemškega časopisa Die Welt am Sonntag dejal, da bi morala Evropska unija (EU) ustanoviti svojo vojsko (pan-evropska vojska) in tako pokazati Rusiji, da misli resno pri obrambi evropskih vrednot. Zamisel so že zavrnili Britanci, ki menijo, da je vojaška obramba stvar vsake države in ne celotne Evropske unije. Ruski mediji so idejo o pan-evropski vojski označili za izjemno dragega “papirnatega zmaja”.

V intervjuju je Juncker dejal: “Evropa je izgubila ogromno spoštovanja. Tudi v zunanji politiki se mi ne zdi, da nas jemljejo povsem resno.” Zato meni, da bi skupna vojska omogočila EU, da se odzove na “verodostojne” groženje miru v državi članici ali v sosednjih državah.

“Saj ne bi ustvarili evropske vojske, da bi jo takoj uporabili,” je dejal Juncker, nekdanji premier Luksemburga. “Vendar bi skupna evropska vojska poslala jasno sporočilo v Rusijo, da mislimo resno pri obrambi evropskih vrednot.”

Juncker je dodal, da evropska vojska ne bi bila “tekmovanje” za zvezo Nato, v katero je vključenih 22 od 28 članic EU, ampak namenjena krepitvi Evrope. “Evropska vojska bi pokazala svetu, da nikoli več ne bo vojne med njenimi državami članicami.”

Ideja o skupni vojski držav članic EU ni nova, vendar je do sedaj vedno naletela na nasprotovanja, predvsem v Veliki Britaniji, ki je ena od dveh držav članic (skupaj s Francijo), ki se štejeta za pomembnega vojaškega igralca v svetu.

“Naše stališče je popolnoma jasno, da je vojaška obramba stvar odgovornosti naroda – ne EU – in da ni nobene možnosti za spremembo tega položaja ter zato ni možnosti za evropsko vojsko,” je dejal tiskovni predstavnik britanske vlade. Britanci se tudi sprašujejo, kakšna je sploh potreba po evropski vojski in na koga bi se lahko oz. želela zanesti članica, ki bi se soočila z resno varnostno grožnjo – na zvezo Nato ali EU?

Res pa je tudi, da predlog prihaja ravno v času, ko se Velika Britanija sooča z močnim klestenjem obrambnega proračuna. Britanske vlade je te dni napovedala zmanjšanje obrambnih izdatkov, do konca desetletja pa naj bi zmanjšali število vojakov v Britanski vojski za skoraj 50.000.

Ideja o skupni vojski EU še nikoli ni bila deležna pravega interesa v vseh državah članicah, obstajajo pa številni razlogi za to, predvsem nasprotovanja na podlagi ideologije, politike, kulture in tradicije.

Za Junckerja veliko spodbudnejši odzivi pa prihajajo iz Nemčije, kjer je obrambna ministrica Ursula von der Leyen za nemški radio povedala, da verjame, da bi se lahko Nemška vojska “pod določenimi pogoji” delno vključila v skupno evropsko vojsko. Dejala je, da bi takšna poteza “okrepila varnost v Evropi” in “okrepila evropski steber severnoatlantskega zavezništva”, kakor tudi da je prihodnost Evropejcev  tudi skupna evropska vojska, čeprav se to še ne bo zgodilo “v kratkem času”.

Skupne misije vojska EU za posredovanje v tujini se odvijajo že dobro desetletje in bi jih lahko šteli za nekakšen eksperiment skupne evropske vojske. Vendar pa je Francija v letu 2013 želela vojaško posredovanje v Maliju in to storila sama. Nikoli pa tudi ni bila uporabljena bojna skupina EU, ki naj bi posredovala ob nenadnih izbruhih spopadov v tujini.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos

VIDEO: Vojske držav članic Evropske unije