Brez velike Britanije in ZDA: prihaja nova evropska vojska?

RAZLOGI ZA IN PROTI USTANOVITVI SKUPNE VOJSKE ČLANIC EVROPSKE UNIJE

V Evropski uniji se ponovno pospešeno razpravlja o nastanku lastne vojske. Je evropska vojska potrebna zaradi večje samostojnosti, odvračanje Rusije, boj s terorizmom ali kaj drugega?

Razpravo o nastanku skupne evropske vojske je vzpodbudil predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker v svojem letnem poročilo, posvečenem položaju v EU. Kot pravi Juncker, je ena od poti za reševanje varnostnega problema v Evropi po brexitu tudi poglobljena integracija oboroženih sil vseh članic Evropske unije. Za nastanek evropske vojske sta se izjasnila tudi nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Holland ter še vrsta drugih politikov Stare celine.

In zakaj Evropa potrebuje lastno vojsko? V tem primeru ni dovolj le sklicevanje na „nepredvidljivost in agresivnost Rusije“ niti na dejanska nevarnost terorizma. Za potrebe odvračanja Rusije že obstaja ogromna struktura – Severnoatlantsko zavezništvo, ki pa je tudi povsem brez moči, ko gre za nevarnost pred terorističnimi napadi v državah Evropske unije. Novam evropska vojska, bi bila verjetno še manj učinkovita v „zdravljenju teroristične bolezni“. Za boj proti teroristom namreč niso potrebne nove vojaške sile, pač pa razvejani in profesionalni pravosodni organi, razvejana mreža agentov na terenu in druge protiteroristične strukture. Torej za ta boj ni nujno potrebna vojska z, tanki, bombniki in prestrezniki, saj terorizma ni moč premagovati s težko bojno tehniko. In še naslednje vprašanje: ali Evropi ni dovolj NATO? Zavezništvo zajema večino evropskih držav, v njem pa velja pravilo pete točke Washingtonskega sporazuma, ki bi ga lahko izrazili tudi s krilatico: „eden za vse, vsi za enega…“  Naj bi za Evropo ne zadoščal razširjeni „dežnik“, ki so ga  nad njo razpele ZDA kot najmočnejša oborožena sila na svetu z največjimi rezervami raketnega jedrskega orožja. Morda pa se začetni (zamolčani) vzrok zamisli o „zasebnih evropskih vojskah“ skriva v nezadovoljstvu zaradi vmešavanja Washingtona v zadeve, ki se dejansko tičejo Evropejcev, pa zaradi ameriške mesijanske (odrešitvene) vloge in vpliva na evropsko politiko in politiko EU, ki pogosto povzroča izgube njenemu (evropskemu) gospodarstvu (sankcije proti Rusiji, uvedene od pritiskom ZDA), pa tudi vključevanja Evrope v njej neljube in nepotrebne spopade (Libija, Irak, Afganistan)?

Ali Evropa lahko vzdrži obstoj dveh vzporednih vojska? Bržkone težko – iz dveh razlogov! Prvi je v dejstvu, da številne evropske države ne hitijo k izpolnitvi  zahteve  („dogovora“) po izdvajanju 2 % BDP za skupni obrambni proračun NATO. Ta proračun vzdržujejo bolj ali manj ZDA, ki vanj prispevajo 75 % skupne vsote. Seveda pa ZDA odlično razumejo, da ima  Junckerjeva politična zamisel tudi skrit in „daljnosežni“ smisel. Gre seveda za izničenje evropske odvisnosti od vojaških odločitev Bele hiše. In naprej: Evropa nima dovolj sredstev za ustanovitev nove vojske in najbrž svojih vojakov ne bodo rekrutirali iz vrst beguncev iz islamskih držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Takšna poteza bi bila verjetno najdražja…

Obstaja pa tudi predlog – francoskega predsednika Francoisa Hollanda –  formiranja evropske vojske znotraj Nata na osnovi zmogljivosti zavezništva. Po njegovem mnenju bi evropske države morale imeti določeno samostojnost, vendar pa vojska temelji na strogi hierarhiji in brezpogojnem podrejanju poveljniku, t.j. nadrejenemu, tako da tudi teoretično ni možen obstoj samostojnih struktur.  To potem ne bi bila več vojska, pač pa le slabo organizirana zadruga. Vsako neposlušnost v vojski se kaznuje z odločitvijo ustreznega tribunala. Zelo malo verjetno bi bila Severnoatlantskemu zavezništvu všeč vzporedna in avtonomna vojska. Nato dejansko tudi nima vojske v pravem pomenu te besede, obstajajo samo poveljstva z vojskovališči: centralno, južno, severno poveljstvo… Za reševanje konkretnih bojnih nalog se ustanovijo posebne združene formacije za katere vsaka od članic prispeva enote svojih oboroženih sil po naprej določeni kvoti. Eni prispevajo oklepne – tankovske, drugi raketne enote, tretji motorizirano pehoto, veziste, strokovnjake za vzdrževanje tehnike, zalednike, medicinsko osebje ipd. Tako ni povsem jasno, po kakšnem načelu bi se formirale integrirane evropske enote. Vtis je, da razprave o evropski vojski in njenem združenem poveljstvu – štabu, predstavljajo še enega iz vrste poskusov ustvarjanja novih birokratskih struktur za evropske funkcionarje, katerim  bodo zagotovile nadaljnjo eksistenco in v katerih bodo lahko razvijali svojo papirološko in javno-deklarativno dejavnost, kot se to dogaja v Evropski uniji in parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Kaj pa če bo evropska vojska zares nastala? Kako bo na to odgovorila Rusija in ali bo sodelovala z novo obrambno strukturo na enak način kot z Natom? Rusija si zagotovo želi obrniti nov list na papirju in pa bolj prijateljskih odnosov.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos