Koncept razvoja Slovenske vojske do leta 2030

SLOVENSKA VOJSKA V BOJU Z ZAHTEVNIMI IZZIVI

V marčevski tiskani izdaji Revije Obramba smo objavili članek o konceptu razvoja Slovenske vojske, ki ob vsemu »medijskemu pompu« o slabih razmerah v SV predstavlja nekatere smernice in rešitve za prihodnost. (več)

Izzivi pred Slovensko vojsko (SV) so zelo zahtevni, in če se navežemo na nedavno oceno generala Alana Gederja, že v kratkoročnem obdobju tudi usodni za njen obstoj. Najti bo treba prave odgovore na številnih področjih, od kadrovskega popolnjevanja, oboroževanja in opremljanja, izobraževanja in usposabljanja, organizacijske strukture, do konceptov in doktrine. Podobna naloga čaka tudi Policijo in obveščevalno-varnostni sektor, torej nacionalnovarnostni sistem v celoti. Brez pomoči države (politike) in družbe ne bo šlo, saj morata v prvi vrsti razčistiti osnovne pojme in predstave o vlogi in pomenu omenjenega sistema. Tako v primeru SV ne bi smeli iskati samo rešitve za preživetje, ampak njeno uspešno in učinkovito spoprijemanje z aktualnimi in prihodnjimi varnostnimi grožnjami in izzivi, kar edino zagotovi dolgoročno legitimnost (upravičenost obstoja) institucije. Sodobno vojskovanje zahteva temu prilagojene metode, pristope in razmišljanje, slonenje na starih modelih lahko prinese samo poraz (kot bi se juhe lotili jesti z vilico).  Dejstvo pa je, da SV vsem težavam navkljub gleda tudi v prihodnost in jo načrtuje. Tokrat smo izbrali vrsto vprašanj o reorganizaciji SV na taktični ravni in izgradnji ene od ključnih zmogljivosti, dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin (SrBBSk). Odgovore so nam pripravili v Službi za strateško komuniciranje Ministrstva za obrambo.

Javno je že bila predstavljena reorganizacija strateške in operativne ravni (GŠSV in ponovna vzpostavitev Poveljstva sil). Kako bo po novem postavljena organizacijska struktura SV na taktični ravni (torej od brigade navzdol)? Katere so bistvene spremembe v primerjavi s sedanjo organiziranostjo? Katere slabosti se skušajo odpraviti z novo reorganizacijo? Katere pozitivne učinke naj bi spremembe prinesle za delovanje in razvoj SV?

Leta 2017 je v Slovenski vojski potekala vrsta dejavnosti, pri katerih smo preučili obseg in strukturo Slovenske vojske v luči ugotovitev Strateškega pregleda obrambe 2016 in novega paketa ciljev zmogljivosti Nata, ki jih je sprejela Republika Slovenija. Izvedli smo različne interne in primerjalne analize (predvsem na področju kadrov, financ), vojne igre, na katerih smo preigrali vrsto scenarijev morebitne uporabe sil Slovenske vojske v kriznih razmerah in vojni, ter posvet, na katerem so sodelovali zunanji strokovnjaki na obrambnem področju, in še štiri vojaškostrokovne posvete vrha Slovenske vojske.

Vojaškostrokovne razprave so se osredotočile na sposobnost in vzdržljivost Slovenske vojske za izvedbo njene temeljne naloge, vojaške obrambe države v luči aktualnih in prihodnjih varnostnih tveganj in groženj. Pri tem smo izhajali iz temeljnega namena Slovenske vojske: odvračanje napada ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Obramba države v širšem smislu vključuje tudi slovenski prispevek k odvračanju napadov na zavezništvo in k obrambi zaveznic ob morebitnem napadu. Če poenostavimo: strokovne razprave so bile o tem, kakšna mora biti Slovenska vojska (obseg, struktura, opremljenost in usposobljenost), da bo lahko izvajala nacionalno obrambo ter hkrati prevzela pravičen del bremen in tveganj v operacijah kriznega odzivanja in kolektivne obrambe zunaj nacionalnega ozemlja.

Rezultat naštetih vojaškostrokovnih posvetovanj je predlog novega obsega in strukture Slovenske vojske do leta 2030, ki naj bi bil potrjen ob sprejemu novega srednjeročnega programa razvoja Slovenske vojske za obdobje 2018–2023.

Ciljni obseg vojske do leta 2030 ostaja 10.000 pripadnikov mirnodobne sestave Slovenske vojske (poklicna sestava, dopolnjena s pogodbeno rezervo) in do 25.000 pripadnikov vojaškostrateške rezerve. Predlagana organizacijska struktura vojske se v nasprotju s trenutno ujema s strukturo za delovanje. Kader in oprema se koncentrirata v bojnem delu Slovenske vojske, ki ga tvorijo dva srednja pehotna bataljona in različno velike osnovne taktične enote drugih rodov, ki iz svoje sestave zagotavljajo že vnaprej pripravljene module za usmerjeno in celovito izgradnjo ciljnih zmogljivosti, kot sta na primer dve srednji bataljonski bojni skupini – SrBBSk.

V strukturi znova vzpostavljamo manevrske enote z ognjeno močjo in centraliziramo enote drugih rodov. Slednje bodo tako sposobne izvajati bojno podporo enotam Slovenske vojske s celotnim ali z delom svojih zmogljivosti (modul) ter razvijati strokovni kader, predvsem tam, kjer moramo znova vzpostaviti kritično maso znanj in veščin (zračna obramba, artilerija, inženirstvo, združeno bojevanje).

Enote posameznih rodov so zmogljivosti, sposobne samostojnega delovanja, in se ne sestavljajo za vsako nalogo posebej. Zagotavljajo neprekinjeno pripravljenost in odzivnost doma (podpora državnim organom, zaščita in reševanje), za delovanje v mednarodnih operacijah in misijah ter v odzivnih silah Nata in Evropske unije.

Vojaška logistika omogoča izvajanje logistične podpore skladno z zahtevami izgradnje ključnih zmogljivosti, učinkovito logistično podporo pripravljenim silam Slovenske vojske in je centralizirana, kar omogoča izvajanje nalog države gostiteljice. Predlog nove strukture Slovenske vojske vsebuje tudi mehanizme in strukturne nastavke, ki bodo zagotovili strukturno‑organizacijske in kadrovske razmere za naraščanje sil v primeru potrebe.

Po potrditvi nove strukture Slovenske vojske bo preoblikovan tudi sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja, da bodo vzpostavljeni ustrezen razvoj konceptov in doktrin, raziskovalna dejavnost, uvajanje in spremljanje doseganja zahtevanih standardov usposobljenosti posameznikov in enot Slovenske vojske ter oblikovani strukturno-organizacijski nastavki za usposabljanje častniškega in podčastniškega kadra za potrebe vojaškostrateške rezerve.

IZGRADNJA ZMOGLJIVOSTI (SrBBSk)

V januarski izdaji revije Slovenska vojska (2018) je v intervjuju državni sekretar mag. Miloš Bizjak omenil tudi letošnji nakup pehotne oborožitve. Zanima nas, katero vrsto/tip pehotne oborožitve je imel v mislih in namen nakupa.

V letu 2018 je načrtovan začetek postopka nakupa ročnega protioklepnega orožja za večkratno uporabo. Orožje je namenjeno lahki/motorizirani pehoti in zapolnjuje vrzel, ki je nastala po izločitvi iz uporabe podobnih orožij v preteklosti.

V letu 2018 bodo izvedeni postopki javnih naročil in z najugodnejšimi ponudniki sklenjeni okvirni sporazumi za dobave pehotnega orožja v različnih kalibrih (avtomatska puška (AP) in puškomitraljez – PM 5,56 mm, AP in PM 7,62 mm, pištola – P 9 mm, mitraljez – M 12,7 mm ter podcevni bombomet 40 mm).

Kakšna bo usoda lahkega kolesnega oklepnega vozila – LKOV 6×6 valuk? Koliko imajo še do izteka življenjske dobe? Sta morebiti v načrtu kakšna obnova in posodobitev (podobno kot so to storili Avstrijci)? Kakšna bo njihova vloga v SV? Ali bodo tudi v sestavi SrBBSk?

Lahko kolesno oklepno vozilo valuk 6×6 je v drugi polovici življenjskega cikla in za zdaj ni predvideno za obsežno posodobitev oziroma nadgradnjo, temveč zgolj za redno tehnično vzdrževanje. V perspektivi bo z njimi popolnjeno predvsem vzdrževanje zmogljivosti lahke/motorizirane pehote, v prehodnem obdobju pa tudi del zmogljivosti v SrBBSk ter enote v KFOR.

Pred dnevi je bila objavljena namera o pristopu Slovenije k večnacionalnemu projektu boxer (BKV 8×8) v okviru mednarodne organizacije OCCAR (Organisation for Joint Armament Co-operation). Ali načrtujete nakup še kakšnega tipa kolesnega oklepnega vozila za izgradnjo SrBBSk, na primer 4×4 (pred leti je bil v igri italijanski Iveco z vozilom LMV)?

Potrebe Slovenske vojske po nakupu LKOV 4×4 bodo opredeljene v Investicijskem dokumentu predvidoma marca 2018. V tem dokumentu bodo opredeljene variante LKOV 4×4, potrebne količine, osnovne tehnične zahteve, možne variante izvedbe naročil s predlogom najustreznejše variante, finančna konstrukcija projekta in druge zahteve, opredeljene v področni uredbi.

Kakšna je strokovna podlaga, da se obstoječa vozila Patria AMV 8×8 (30 kosov) predela v podporna vozila (sanitetna, inženirska, poveljniška)? Ali ste pretehtali tudi možnost prodaje, da bi se izognili dvema tipoma vozil 8×8 in nepotrebnemu podvajanju na področju logistike?

Bojna kolesna vozila (BKV) 8×8 svarun so po trenutno potrjenem investicijskem programu predvidena za opremljanje srednje bataljonske bojne skupine – SrBBSk. S prevzemom novih BKV 8×8 z ustrezno oborožitvijo za opremljanje bojnega dela SrBBSk se bodo BKV 8×8 svarun namenila podpornim enotam SrBBSk.

Ali bo novo BKV 8×8 (boxer) imelo oborožitev s topom 30 mm in mitraljezom 7,62 mm v kombinaciji s kupolo ali daljinsko vodeno oborožitveno postajo in, če da, katerega proizvajalca? Izvidniški vod naj bi imel tudi ta vozila z enako oborožitvijo. Ali bodo vozila za to enoto imela kakšne posebne dodatke za izvidniške naloge (na primer stolp z zmogljivimi optičnimi opazovalnimi napravami, ki se dvigne iz vozila v zaklonu)?

V prvi fazi postopka nabave BKV 8×8 za opremljanje bojnega dela prve SrBBSk bodo ta oborožena s topom 30 mm in sovprežnim mitraljezom 7,62 mm. V drugi fazi postopka nabave BKV 8×8 za opremljanje bojnega dela druge SrBBSk bodo ta oborožena s topom 30 mm, sovprežnim mitraljezom 7,62 mm in integriranim protioklepnim raketnim sistemom (PORS), če bo ta dostopen in v praksi preizkušen sistem.

Torej ob nakupu za prvo SrBBSk vozila ne bodo imela integriranega protioklepnega sistema, medtem ko naj bi bila za drugo SrBBSk ta že integrirana ob topu in mitraljezu ter naj bi se kasneje razporedila v obe SrBBSk.

Koliko bo vozil z integriranim protioklepnim sistemom in po kakšnem ključu bodo razporejena v enote (število na vod/četo ali morebiti poseben protioklepni vod)?

Predvideno je, da bo 50 odstotkov BKV 8×8 opremljenih z integriranim PORS-om.

Prva SrBBSk bo opremljena z 48 BKV 8×8 s topom in mitraljezom in 8 BKV 8×8 z minometom 120 mm. Ena četa bo opremljena s 13 BKV 8×8, SrBBSk ima tri čete, kar je skupaj 39 BKV 8×8. Eno BKV 8×8 je namenjeno poveljniku SrBBSk in 4 BKV 8×8 za izvidniško enoto.

Štiri BKV 8×8 so namenjena za usposabljanje.

Katera (oklepna) vozila bodo uporabljali dodani podporni moduli (inženirski, zveze, zračna obramba, obveščevalno-izvidniški, protioklepni) in logistika?

BKV 8×8, SKOV 8×8, LKOV 6×6 in LKOV 4×4 ter oklepljena transportna kolesna vozila.

Avtor: Jure Mikelj in Služba za strateško komuniciranje MORS, foto: Slovenska vojska, Dvidshub 

V Reviji Obramba, marec 2018 smo v člankih podrobneje predstavili bojno kolesno vozilo (BKV) boxer 8×8, kot tudi nekatera druga, ki bi jih lahko kupila Slovenska vojska.