Deveti dan vojne za Slovenijo

petek 5. julij 1991

V petek 5. julija 1991  so se v vojni za obrambo Slovenije najzanimivejši dogodki dogajali na Dolenjskem in Primorskem, predstavljamo pa tudi del o civilni obrambi. Potek dogodkov Vam predstavljamo v spodnjih zapisih iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.

Iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990/1991 povzemamo odlomke avtorja Matjaža Ravbarja  o dogajanjih na Dolenjskem in Južnoprimorski pokrajini TO avtorja Roka Flipčiča ter zapis o civilni obrambi avtorice Ane Brodnik 5. julija 1991.

Dolenjska pokrajina TO

Češča vas

JLA je imela veliko skladišče streliva in intendantske opreme (tudi last TO) pri novomeški vojašnici, natančneje v gozdu 2 km zahodno od vojašnice, med Češčo vasjo in Prečno ter v neposredni bližini letališča Prečna. Moštvo JLA je štelo 35 pripadnikov (med njimi tudi nekaj civilnih oseb), ki so v skladišču izvajali stražarsko nalogo. Pripadniki TO so imeli v Češči vasi in Prečni svoje obveščevalne postojanke, s katerimi so opazovali premikanje enot in dogajanje v skladišču.

Streljanja v skladišču so se dogajala že pred vojno, ponavadi se je začelo okoli 22. ure in končalo ob petih zjutraj. Prav zaradi tega so se predstavniki JLA in slovenske strani dogovorili o ustanovitvi mešane komisije, ki naj bi ugotovila razloge in posledice, škodo streljanj. Komisija je bila razdeljena na dve skupini: v prvi so sodelovali Radosav Bogičević, Albin Gutman in Marjan Dvornik (predsednik občine); v drugi skupini pa so sodelovali strokovnjaki, ekipa tehnikov iz UNZ, ki jo je vodil Borut Likar.

Sicer so se zahteve o ustanovitvi komisije pojavile že v prvih dneh vojne, a Bogičević se s tem ni strinjal zaradi nezmožnosti zagotavljanja varnosti. V petek, 5. julija, si je komisija ogledala skladišče, pozneje je bila tudi predstavljena ocena stanja in razmer v skladišču.

Pripadniki in predstavniki JLA so menili, da vojaki JLA streljajo na napadalce, ki hočejo zavzeti skladišče. TO pa je ves čas zavračala obtožbe JLA o napadanju skladišča. Komisija je ugotovila, da je ožje območje minirano s protipehotnimi minami, da ni sledi gibanja kakršnih koli enot v bližini ograje ali sledi bojev. Sledovi strelskih krogel v drevesih in kraterji ročnih bomb so kazali, da je bila smer streljanja izključno iz skladišč navzven. Očitno so pripadniki JLA streljali le iz strahu oziroma je »napadalce risala tema in strah«. A ta strah je naredil tudi škodo – 5. julija sta bila ob dveh ponoči ranjena dva častnika JLA. Streljali so tudi na rešilni avto iz novomeške bolnišnice, ki je prišel reševat ranjence. Isti dan okoli 22.30 je bil v vrat ranjen domačin, civilist Ciril Ilc. Streljanje po okolici, kjer so bili prestreljeni tudi nekateri civilni objekti v Prečni, se je nadaljevalo vse do 8. julija.

Južnoprimorska pokrajina TO

Po umiku enote JLA iz obmejne stražnice Lipica sta poveljnik 45. Obm. ŠTO Sežana major Božac in major JLA Malinović dosegla dogovor o takojšnjem umiku enot iz še preostalih dveh obmejnih stražnic Vrhpolje in Krvavi Potok. Obmejna voda JLA sta se iz obeh obmejnih stražnic še isti dan z opremo in orožjem umaknila v vojašnico na Kozini. Tako so bili ta dan v rokah TO in milice vsi mejni prehodi na sežanskem in kozinskem območju ter osvojene vse obmejne stražnice. Pripadniki JLA so bili odtlej samo v vojašnicah v Sežani in Kozini, kjer so jih blokirali in nadzorovali pripadniki Teritorialne obrambe.

Izdan je bil ukaz za nadaljnje delovanje enot TO. Enote Južnoprimorske pokrajine TO so morale skupaj z organi za notranje zadeve, civilno obrambo in prebivalstvom organizirati aktivno obrambo s ciljem preprečiti hiter prodor oklepno-mehaniziranih enot JLA z ozemlja Hrvaške, posebno iz 13. korpusa in vojno-pomorskega sektorja na smereh: Delnice–Ilirska Bistrica–Postojna, Reka–Ilirska Bistrica, Sežana, Reka–Kozina–Koper. Od južnoprimorskih enot so zahtevali pripravljenost na protipomorski boj na slovenski Obali ter na protidesantni boj s taktičnimi helikopterskimi desanti na območju Postojne in Istre. Ukaz je predvideval blokado in uničenje vseh stacionarnih sil v vojašnicah JLA na območju Južnoprimorske pokrajine TO (vojašnice Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, skladišče Rakek ter nadaljnje varovanje meje z Italijo in Hrvaško). Po vojni so vse omenjene vojašnice in vojaško skladišče v Rakeku prešli v slovenske roke.

CIVILNA OBRAMBA

Med napadom JLA na Slovenijo je psihološka obramba potekala predvsem na državni ravni in se učinkovito izrazila v delovanju Republiškega sekretariata za informiranje in medijev (radia, televizije in časopisov). Sekretariat za informiranje je v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravil do tri novinarske konference na dan, na katerih sta domača in tuja javnost vsakih nekaj ur dobili nove informacije o dogodkih. Na konferencah so vedno sodelovali najvišji predstavniki slovenskih oblasti, ki so s svojo navzočnostjo in komentarji prispevali k verodostojnosti informacij. Javno so diskreditirali politiko in cilje JLA in Zveznega izvršnega sveta.

RTV Slovenija je od začetka spremljal vse dogodke in propagandno deloval proti JLA in njenim pripadnikom. Pri tem so veliko pomagale tuje radijske in televizijske ekipe in štiri mobilne zemeljske satelitske postaje EBU, nemški ARD, ameriška CNN in WTN, vendar je večina programa tujih poročevalcev potekala prek TV Slovenija. Od 13. junija do 12. julija je TV Slovenija poslal v svet 760 unilateralnih poročil za 53 tujih televizij na treh celinah in 85 multilateralnih poročil za evrovizijsko in intervizijsko izmenjavo. V Sloveniji je o vojni poročalo več kot 40 tujih ekip iz 16 držav. V režiji TV Slovenija  so vsak dan naredili tudi do 80 unilateralov, od teh do 10 živih oglašanj. TV Slovenija je s posebnimi oddajami sodeloval v programih ORF, WDR, TV 3 Katalonija, Super Channel, Sky News, SRG, BRT, BBC in MTV ter posedoval programe tudi članicam organizacije Intermag v 22 držav. Zelo dobro je bilo sodelovanje s sosednjimi RTV-hišami, še posebej RAI in ORF, ki so pogosto neposredno prenašale program RTV Slovenija. Radio in televizija sta združila svoje programe, s tem sta povečala slišnost in vidnost v Sloveniji in zamejstvu. Radio je 27. junija združil prvi in drugi program v poseben informativno-servisni program, da bi lahko obvladal dotok informacij in podajal čim bolj popoln pregled dogajanj. Predvajal je novinarske konference, neposredne prenose spopadov, oddaje v tujih jezikih in pozive pripadnikom JLA (častnike in podčastnike so pozivali k vdaji in jih obveščali o jamstvu njihovih socialnih in statusnih pravic ob prestopu v Teritorialno obrambo). Poleg tega je seznanjal občane z zaščitnimi ukrepi, ravnanjem pri zaklanjanju in varovanju ter sodeloval pri alarmiranju prebivalstva. Novinarji so bdeli nad programom, da z ažurnim poročanjem ne bi koristili nasprotniku. Radijskim poročilom o tem, da letala v napadu 2. julija niso uničila oddajnika na Krvavcu, je namreč sledil nov letalski napad, ki je bil zelo učinkovit. Nekatera novinarska poročila med vojno so tako nehote odkrivala položaje slovenskih obrambnih sil. Kljub temu med vojno ni bila sprejeta nobena uredba za omejitev svobode tiska in uvedbo cenzure. Prav necenzurirano obveščanje po presoji novinarjev in urednikov je po učinku daleč preseglo rezultate z uredbo predpisane strokovne cenzure.

Številni tuji diplomati, zlasti ameriška administracija, so menili, da je med vojno v Sloveniji velikanski štab organiziral propagandno dejavnost in prek sredstev javnega obveščanja pričaral vojno, ki je v resnici sploh ni bilo. Težišča delovanja med vojno niso prenesli z osrednjih medijev na lokalne. Združeni radijski programi so delovali po načrtih. Vse lokalne radijske postaje so bile disciplinirane in so prenašale osrednje informacije. Ko ni bilo več potrebe po združitvi, so jih ločili.  Prebivalstvo so z dogajanjem na lokalni ravni seznanjali prek sredstev javnega obveščanja, kot so lokalne radijske postaje in časopisi. JLA se je zavedala pomembnosti psihološkega dejavnika, z načrtnimi letalskimi napadi je poskušala onemogočiti sistem zvez in oddajnikov radia in televizije na Nanosu, Krvavcu, Boču, v Domžalah, na Ljubljanskem gradu, Pohorju in Kumu. Pri tem je RTV Slovenija zadala za 10 milijonov DEM škode.

Informacijska tehnologija je bila dokaj pičla, vendar je močno vplivala na vojskovanje z moralno in motivacijsko dimenzijo. V informacijskem prostoru je imela prevlado slovenska stran, kar je okrepilo slovenske obrambne in varnostne strukture in nevtraliziralo nasprotno stran. Slovenska stran je bila medijsko tako dejavna in prepričljiva, da je pridobila na svojo stran celo del javnega mnenja v Srbiji. Starši vojakov, ki so se vojskovali v Sloveniji, so 2. julija v Beogradu protestno vdrli v skupščino, kar je bila posledica podatkov, ki jih je Rdeči križ Slovenije poslal Rdečemu križu Jugoslavije o pogrešanih, zajetih, ranjenih in mrtvih.  Medtem ko so javna občila prepričevala ljudi v Srbiji, da izgub ni, so seznami z nekaj tisoč imeni ujetnikov sporočali povsem nasprotno. Srbija in vojaški vrh sta uvidela, da vojna proti Sloveniji ni prvenstveni interes Srbov.

S psihološko obrambo in obrambno-zaščitnimi ukrepi na področju oblasti so poskrbeli za to, da prebivalstvo ni imelo občutka, da je prepuščeno samo sebi. Z obrambno-zaščitnimi ukrepi so uvedli dežurstva oblastnih organov, stalno dosegljivost funkcionarjev, ureditev vojnih lokacij, fizično varovanje sedežev oblastnih organov in izdelali vojne predpise. Politična oblast je zelo hitro prepoznala sovražnika in določila status vojske, ki je posredovala v Sloveniji. Predsedstvo se je med prvimi odzvalo na nove razmere in ultimate zveznih organov. Na seji 28. junija je ugotovilo, da ni potrebe, da bi posebej razglasilo vojne ali izredne razmere, ker je že 27. junija ugotovilo, da so enote JA začele bojne dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, ki so pomenile nasilno dejanje in poskus trajne okupacije Slovenije. Sprejelo je sklep o oboroženi obrambi države in sklep o odpoklicu Slovencev iz JLA ter pozvalo je pripadnike JLA, naj ne sodelujejo v napadu. Predsedstvo Republike Slovenije je istočasno sklenilo, da bo vse pravne akte za izvajanje obrambe in zaščite ter drugih dejavnosti do sklica skupščine sprejemalo samo. O dogajanju so obvestili tuje države, predsednik države pa je po televiziji nagovoril državljane Slovenije.  29. junija zvečer so se po načrtu Plebiscit na izredni seji sešli vsi trije zbori Skupščine Republike Slovenije in sprejeli skupna stališča v zvezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije ter potrdili dotedanje sklepe Predsedstva Republike Slovenije.

Pripravil: B. Knific, foto: Revija Obramba, Red Alliance blog

VOJNA ZA SLOVENIJO

Kronologija vojne za Slovenijo – SEDMI DAN (3. julij 1991)

03/07/2015

V sredo 3. 7. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije najzanimivejši dogodki dogajali na mejnih prehodih in sicer na Gorenjskem ter na Trdinovem vrhu.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – ŠESTI DAN (2. julij 1991)

02/07/2015

V torek 2.7. 1991 se je v vojni za obrambo Slovenije so se najbolj zanimivi dogodki zgodili na Gorenjskem, Dolenjskem in v okolici Ljubljane., kjer so se tanki poskušali prebiti do prestolnice.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – PETI DAN (1. julij 1991)

01/07/2015

V ponedeljek 1.7. 1991 se je v vojni za obrambo Slovenije največ dogajalo na Primorskem, Štajerskem in Dolenjskem, ki so bili podrobno predstavljeni v v knjigi Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – ČETRTI DAN (30. junij 1991)

30/06/2015

V nedeljo 30. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že potekala intenzivna pogajanja med JLA in Teritorialno obrambo (TO), potek dogovorov pa Vam predstavljamo v spodnjih zapisih.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – TRETJI DAN (29. junij 1991)

29/06/2015

V soboto 29. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že začela aktivna poganja tako za predajo vojaških objektov iz rok JLA pod nadzor Teritorialne obrambe (TO).

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – DRUGI DAN (28. junij 1991)

28/06/2015

V petek 28. 6. 1991 se je intenzivnost bojev, aktivnosti in dogodkov v vojni za obrambo Slovenije nadaljevala. Začenjamo s pregledom krajev, kjer so potekali spopadi.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – PRVI DAN (27. junij 1991)

27/06/2015

Prvi dan vojne za Slovenijo – četrtek 27. 6. 1991 – je bil eden najintenzivnejših dni v vojni za obrambo Slovenije in dogajanje je zavzemalo praktično vsa področja Slovenije.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo (uvod)

24/06/2015

26. junija 1991 je bil na slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti države na Trgu republike v Ljubljani prvi postroj častne enote Teritorialne obrambe (TO), ki so jo sestavljali vojaki, podčastniki in častniki obeh učnih centrov.

Preberi več