Konec vojne za Slovenijo

nedelja 7. julij 1991

V nedeljo 7. julija 1991 se je vojna za Slovenijo končala. Iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990/1991 povzemamo odlomke avtorja dr. Martina Premka  o dogajanjih na v Ljubljanski pokrajini in dr. Blaža Torkarja v Severnoprimorski pokrajini 7. julija 1991.

Ljubljanska pokrajina TO

V spopadih med osamosvojitveno vojno so imeli v 5. PŠTO enega mrtvega in osem ranjenih pripadnikov TO.  V JLA je bilo na območju 5. PŠTO pet mrtvih častnikov in podčastnikov ter osem vojakov.

V dneh spopadov so enote 5. PŠTO zajele 33 častnikov in podčastnikov JLA, od teh 22 srbske narodnosti, tri slovenske narodnosti, enega Hrvata, enega Albanca in še šest drugih.

 Zajeli so 130 vojakov JLA, od teh 15 Slovencev, 27 Hrvatov, 12 Srbov, 14 Albancev, šest Makedoncev in 56 drugih. Ujeli so tudi tri pripadnike zvezne milice in dva civilista na delu v JLA, skupno 168 ljudi.

Na območju 5. PŠTO je iz JLA prebegnilo 36 častnikov in podčastnikov, 88 vojakov in 50 civilistov slovenske narodnosti. Prebegnilo je 33 vojakov, dva civilista in en častnik hrvaške narodnosti ter dva vojaka in en častnik srbske narodnosti. Pobegnilo je še šest vojakov drugih narodnosti, skupno 217 ljudi.

Zaplenili so:

18 protiletalskih raketnih lanserjev 9P58 strela 2M

17 protiletalskih raket 9M32M in 41 protiletalskih raket 9M31M strela

8 protiletalskih topov 20/1 in 32.908 nabojev 20 mm ter 1630 nabojev 20 mm nemškega izvora

18 lahkih raketnih lanserjev 128 mm M71 in 1440 raket 128 mm

89 raketnih lanserjev M79 osa in 933 raket M79

15 lansirnih pultov 9M14 maljutka in 106 raket z lanserjem maljutka

1.050 ročnih protioklepnih raketometov M80 zolja

36 ročnih minometov M57 in 1.417 min za M57

14 minometov 60 mm in 4780 minometnih min 60 mm

18 minometov 82 mm in 3667 minometnih min 82 mm

9 minometov 120 mm in 2410 minometnih min 120 mm

3 bojna vozila pehote BVP M-80A

4 tanke M-84

1.514 različnih protitankovskih min

205 polavtomatskih pušk in 2.472 avtomatskih pušk kalibra 7,62 mm

40 avtomatskih pištol

95 mitraljezov 7,62 in 4 mitraljeze 7,9 mm

74 ostrostrelskih pušk 7,9 mm

535.200 nabojev 7,62 mm in 5.400 nabojev 7,9 mm

11.464 ročnih bomb M75 in M52

366 ročnih protitankovskih bomb M79  in 58 ročnih protitankovskih bomb RPG M43

280 tromblonskih min

5 vozil Steyr 710 M pinzgauer, 5 vozil TAM T7, 1 vozilo TAM 60, dve terenski vozili fiat 1107 in dve terenski vozili AR 55.

Na območju Ljubljanske pokrajine oziroma 5. PŠTO so bile ob začetku spopadov 27. junija 1991 močne sile JLA, ki so bile predvsem po oborožitvi neprimerljive z enotami 5. PŠTO, ki so imele le lahko oborožitev. Začetek vojne so enote 5. PŠTO, čeprav še med reorganizacijo, pričakale pripravljene. Ob izpadu oklepnih enot JLA z Vrhnike proti Brniku so skupaj z enotami milice in drugimi takoj začele odpor, čeprav samo z barikadami ni bilo mogoče ustaviti tankov in oklepnih vozil. Ob začetku sovražnosti so enote 5. PŠTO uspešno blokirale vse vojaške objekte in jih nadzorovale ves čas sovražnosti. Ob začetku bojnih dejstev so se enote 5. PŠTO lotile napadov. Prvi uspešen  je bil v Trzinu napad na vod bojnih vozil ter boj z diverzanti JLA, sledila so zajetja tankov na Toškem čelu in Brezovici. Med napadenim objekti JLA je bilo izjemno uspešno zajetje prisluškovalnega centra na Rožniku in nekdanje stavbe TO na Prulah. Enote 5. PŠTO so že prvi dan vojne sestrelile helikopter na Barju, kjer so varovale 510. učni center TO, pomagale so tudi prazniti skladišče pri Borovnici, od koder so se začele oskrbovati enote TO po vsej Sloveniji. Že ob začetku vojne so enote 5. PŠTO uspele vsiliti svojo voljo in način bojevanja sovražniku ter pobudo ves čas vojne obdržale v svojih rokah, hkrati pa obvarovale občutljivo ljubljansko območje pred uničenjem in še več žrtvami.

BRIONSKA DEKLARACIJA IN ANALIZA DELOVANJA TO MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO  NA SEVERNOPRIMORSKEM

Na dan sprejetja Brionske deklaracije, 7. julija 1991, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije in zamrznjene osamosvojitvene dejavnosti za tri mesece, je JLA še vedno izvajala nekatere kršitve, npr. nenapovedano letanje helikopterjev JLA, zato je bila TO nenehno pripravljena na morebitne nevarnosti in možnost spopada. Po sprejetju Brionske deklaracije je prišel tudi čas za natančnejše analize delovanja TO, ki jo je opravil tudi 6. PŠTO. Ta je preučil vsako bojno akcijo in ugotavljal, da so posamezne bojne akcije načrtovali in pripravili hitro in natančno v prostoru in času, neposredni bojni spopadi so bili kratki, vendar ob solidni izbiri položajev za ognjeno delovanje in ustrezni organiziranosti ognjenega sistema zelo učinkoviti. Pred vsakim spopadom so posameznike in enote JLA pozvali k vdaji (izjema je bil spopad v Rožni Dolini, o katerem so mnenja neenotna), razmerje angažiranih sil TO v neposrednih spopadih in širšem zavarovanju akcije je bilo 1:3 do 1:4 v korist enot v zavarovanju, razmerje sil angažiranih v neposrednem spopadu z enotami JLA pa je bilo 1:6,5 do 1:1,2 v korist nasprotnika. Vse bojne akcije, v katerih so sodelovale enote TO in PEM, sta vodili TO in Koordinacijska podskupina. V 6. PŠTO so tudi ugotavljali, da enote TO v akcijah niso utrpele izgub, izgube JLA pa so bile zaradi hitrega in natančnega delovanja TO minimalne. V 6. PŠTO so ocenjevali, da so bile vse načrtovane akcije hitro in uspešno pripravljene, solidno in kakovostno opravljene, kar kažejo tudi doseženi rezultati.

Prvi dan vojne, 26. junija 1991, je bilo v 6. PŠTO angažiranih 779 pripadnikov TO, naslednji dan pa že 1.631. Vrhunec je doseglo 6. julija, ko je bilo angažiranih 2.459 pripadnikov, potem se je število postopno zmanjševalo. Vojna za Slovenijo je bila posebna v tem, da je bilo veliko povelj in informacij posredovanih prek sredstev javnega telefonskega omrežja, kurirskih zvez in z neposrednimi pogovori. Ustavitve ognja oziroma premirja so se iz ure v uro spreminjali, zato je velikokrat nastala zmeda o uporabi strelnega orožja. Velika prednost za TO je bila uporaba radijskih naprav, ki jih je TO uvedla tik pred začetkom vojne, saj so imele vgrajeno vezje za zavarovanje govora in možnost frekvenčnega skakanja, kar je nedvomno predstavljalo velik izziv za nasprotno stran. Te naprave so bile odporne tako na prisluškovanje kot tudi na motnje, tako da je bilo doseženo presenečenje na strateški ravni. Dobro je bilo tudi sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki so ponudile prostor in prevozna sredstva ter nekatere storitve. V pripravah so sodelovale tudi druge strukture civilne obrambe. Predstavniki in člani CZ so urejali zaklonišča in druge objekte, oskrbovali so enote na terenu. Dobro je bilo sodelovanje tudi zdravstvenih delavcev, kar se je učinkovito izkazalo v dneh prodiranja enot JLA proti državni meji in oboroženih spopadov.

TO je ob pomoči milice in civilnih struktur pridobila: skladišče Šentviška Gora, vojašnico Bovec, obmejne stražnice Livek, Hum, Solkan, Pristava, Vrtojba, Miren, Štanta in Nova vas; stražnici Šempeter in Lokvica sta bili prazni. Stražnice Log pod Mangartom, Učeja, Breginj, Staro selo, Livške Ravne, Kambreško, Vogrinki, Britof, Vrhovlje, Neblo, Medana, Vipolže in Sabotin pa so bile še vedno zasedene z različnim številom pripadnikov JLA. V spopadih od 28. junija do 2. julija 1991 so enote TO na Severnoprimorskem utrpele te izgube: 1 pripadnik TO je bil lažje ranjen, en tank T-55 je bil poškodovan, uničeno skladišče Črni Vrh in en poškodovan kombi. Skupno so zajeli 563 vojakov, častnikov in podčastnikov JLA, prebeglih vojakov, častnikov, podčastnikov in civilnih oseb pa je bilo 415. V omenjenem obdobju je TO zaplenila 10 tankov T-55, 20 tovornih vozil, 7 terenskih, 4 terenska vozila s sredstvi zvez, 1 lansirni most, 1 buldožer, streliva MES orožja in drugega MTS okoli 950 ton. Skupno število izgub v enotah JLA je bilo 6 mrtvih, 27 ranjenih.

Hitra reorganizacija TO in njeno razumevanje, slaba sredstva zvez, pomanjkanje časa za izdelavo načrtov, pomanjkanje protioklepne in protiletalske oborožitve pa so prinesli nekatere težave pri vodenju in izvajanju operativnih nalog na terenu. Enote TO so kljub temu uspešno opravile zahtevane naloge z določeno mero prilagajanja novonastalim razmeram na določenih območjih. Velika prednost delovanja TO, milice in civilnih struktur je bila v tem, da sta bili obe strani (tako TO in JLA z redkimi izjemami) pripravljeni na pogajanja in da večina častnikov JLA ni bila motivirana za večje akcije. Skupaj z milico, civilnimi strukturami in civilnim prebivalstvom je TO po začetnih težavah opravila vse bojne naloge in ob premirju imela popoln nadzor nad območjem svoje pristojnosti. S skupnim nastopanjem TO in milice so bile tako uspešno izkoriščene obrambne zmogljivosti, vzpostavljena je bila dobra obveščevalna mreža in povečala se je odzivnost in mobilnost obrambnih sil na severnem  Primorskem.

Pripravil: B. Knific, foto: Revija Obramba, Red Alliance blog

VOJNA ZA SLOVENIJO

Kronologija vojne za Slovenijo – DEVETI DAN (5. julij 1991)

05/07/2015

Deveti dan vojne za Slovenijo petek 5. julij 1991 V petek 5. julija 1991  so se v vojni…

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – OSMI DAN (4. julij 1991)

04/07/2015

V četrtek 4. julija 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije najzanimivejši dogodki dogajali na Gorenjskem, Primorskem in Štajerskem.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – SEDMI DAN (3. julij 1991)

03/07/2015

V sredo 3. 7. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije najzanimivejši dogodki dogajali na mejnih prehodih in sicer na Gorenjskem ter na Trdinovem vrhu.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – ŠESTI DAN (2. julij 1991)

02/07/2015

V torek 2.7. 1991 se je v vojni za obrambo Slovenije so se najbolj zanimivi dogodki zgodili na Gorenjskem, Dolenjskem in v okolici Ljubljane., kjer so se tanki poskušali prebiti do prestolnice.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – PETI DAN (1. julij 1991)

01/07/2015

V ponedeljek 1.7. 1991 se je v vojni za obrambo Slovenije največ dogajalo na Primorskem, Štajerskem in Dolenjskem, ki so bili podrobno predstavljeni v v knjigi Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – ČETRTI DAN (30. junij 1991)

30/06/2015

V nedeljo 30. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že potekala intenzivna pogajanja med JLA in Teritorialno obrambo (TO), potek dogovorov pa Vam predstavljamo v spodnjih zapisih.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – TRETJI DAN (29. junij 1991)

29/06/2015

V soboto 29. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že začela aktivna poganja tako za predajo vojaških objektov iz rok JLA pod nadzor Teritorialne obrambe (TO).

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – DRUGI DAN (28. junij 1991)

28/06/2015

V petek 28. 6. 1991 se je intenzivnost bojev, aktivnosti in dogodkov v vojni za obrambo Slovenije nadaljevala. Začenjamo s pregledom krajev, kjer so potekali spopadi.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – PRVI DAN (27. junij 1991)

27/06/2015

Prvi dan vojne za Slovenijo – četrtek 27. 6. 1991 – je bil eden najintenzivnejših dni v vojni za obrambo Slovenije in dogajanje je zavzemalo praktično vsa področja Slovenije.

Preberi več

 

Kronologija vojne za Slovenijo (uvod)

24/06/2015

26. junija 1991 je bil na slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti države na Trgu republike v Ljubljani prvi postroj častne enote Teritorialne obrambe (TO), ki so jo sestavljali vojaki, podčastniki in častniki obeh učnih centrov.

Preberi več