Osmi dan vojne za Slovenijo

četrtek 4. julij 1991

V četrtek 4. julija 1991  so se v vojni za obrambo Slovenije najzanimivejši dogodki dogajali na Gorenjskem, Primorskem in Štajerskem. Potek dogodkov Vam predstavljamo v spodnjih zapisih iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.

Iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990/1991 povzemamo odlomke avtorja Rok Filipčiča o dogajanjih na Gorenjskem in Južnoprimorski pokrajini, Blaža Torkarja o dogajanju v severnoprimorski pokrajini  in Mladena Horvata o dogajanjih v Vzhodnoštajerski pokrajini 4. julija 1991.

GORENJSKA POKRAJINA TO

Mednarodno letališče Brnik

Na brniškem letališču so teden dni po tistem, ko so odpeljali tanki iz vojašnice na Vrhniki z nalogo zasesti letališče, dosegli dogovor o umiku tankovske enote JLA z letališča. Dogovor je bil, da se bodo oklepniki najprej umaknili v kranjsko vojašnico, od tam pa bi odšli v vrhniško vojašnico. Pripadniki JLA so se ves čas izgovarjali, da za umik nimajo primernih vozil, zato so bila angažirana podjetja s transportnimi vozili, ki so opravila prevoz oklepnikov.

JUŽNOPRIMORSKA POKRAJINA TO

45. Obm. ŠTO Sežana

V četrtek, 4. julija, so se na poveljstvu 45. Obm. ŠTO Sežana odločili, da zavzamejo še preostali obmejni stražnici v bližini Sežane.

Obmejna stražnica Orlek je bila blokirana od 29. junija. Blokado so izvajale prištabne enote 45. Obm. ŠTO (T-4500/1, T-4500/2A) in samostojni vod (T-4500/31) pod poveljstvom poročnika Damjana Antončiča. V četrtek je bilo v stražnici le še nekaj pripadnikov JLA, ki so bili brez častniškega kadra. Obiskala sta jih poročnik Antončič in sekretarka sežanskega Rdečega križa Irena Husu in jih poskušala prepričati, naj se vdajo. To ni bil nikakršen problem, saj je pripadnike JLA najbolj zanimalo, ali bodo lahko odšli domov. Tako se je približno ob 14. uri vdala posadka obmejne stražnice Orlek.

Pripadnika štaba 45. Obm. ŠTO Sežana Zdenko Rebec in Igor Štemberger sta na ukaz poveljnika podobno akcijo poskušala opraviti tudi v obmejni stražnici Lipica. A tam je bila posadka drugače razpoložena. Kljub blokadi obmejne stražnice, ki je bila vzpostavljena 30. junija in v kateri je sodelovalo 49 pripadnikov prištabnih enot 45. Obm. ŠTO Sežana, je bila morala pripadnikov JLA še vedno visoka. Poveljnik jim je grozil s smrtjo in zatrdil, da se ne namerava vdati. Štab 45. Obm. ŠTO Sežana in poveljujoči častnik obmejnega bataljona JLA major Malinović sta nato sklenila dogovor, da bodo teritorialci naslednji dan umaknili blokado obmejne stražnice Lipica in s tem pripadnikom JLA omogočili umik skupaj z vso opremo v sežansko vojašnico. Po umiku pripadnikov JLA je bil 5. junija odprt tudi mejni prehod Lipica.

SEVERNOPRIMORSKA POKRAJINA TO

Dogajanje od 30. junija do 7. julija 1991 na območju 63. Obm ŠTO – Tolmin

Z zavzetjem skladišča na Šentviški planoti so se končale večje dejavnosti na Tolminskem. Dogajanje od 30. junija do 7. julija so zaznamovale predvsem zamenjave starih enot TO s svežimi ter številni prebegi vojakov JLA. Blokirali so vse objekte, v katerih so bili pripadniki JLA, zavzete objekte (vojašnico Bovec, stražnico Livek in skladišče Šentviška Gora) pa so enote TO zavarovale in izkoristile za svojo nastanitev.

3. julija se je v 70. odredu TO pokazalo, da so enote TO pripravljene za boj samo v domačem kraju. Iz 63. obm ŠTO je na zahtevo Republiške operativne skupine (ROS) namreč prišlo povelje, da bo odred premeščen v notranjost Slovenije, na Dolenjsko. To je sprožilo številne travme pripadnikov enot 70. odreda. Posamezniki so imeli psihične težave, vendar je bil ukaz pozneje preklican.

Poveljnik 6. PŠTO je 4. julija 1991 na podlagi nadaljnjih ukrepov TO RS ukazal takoj izprazniti zasedeno skladišče JLA ter odpeljati materialno-tehnična sredstva (MTS), MES in oborožitev. Zamenjali naj bi vojaške obveznike starih enot z novomobiliziranimi, do tretjini moštva dovolili obisk domačih, pregledali vse enote in prilagodili formacijske sestave, jih popolnili z orožjem in usposabljali nove enote, oblikovali majhne protioklepne skupine, zavarovali prevzete stražnice JLA ter varovali državno mejo v zelenem pasu, popolnili zamenjane vojaške obveznike do polovice enot z vojaki iz zbirnih centrov. Povelju 6. PŠTO je sledil 63. Obm ŠTO, še posebej pa se je pripravil na prihod staršev vojakov JLA, ki so 4. julija začeli prihajati v vojašnico v Tolminu. To je za enote TO, ki so bile v blokadi, pomenilo dodatno napetost in pripravljenost, poleg tega je bila TO pripravljena na izpad JLA v mesto, a tega ni bilo. Naslednji dan je enote TO na blokadi vojašnice nadomestila 631. četa za posebne namene, ob njenem prihodu so opazili tudi vinjenost in neprimerno vedenje posameznikov. Dva pripadnika te čete so stražarji JLA v vojašnici ponoči zajeli in jima odvzeli orožje.

VZHODNOŠTAJERSKA POKRAJINA TO

Premirje med enotami JLA in 71. Obm ŠTO je uradno veljalo tudi 4. julija. Nadaljevali pa so se številčni pobegi iz JLA, še posebno, ko so vojake v mariborskih vojašnicah obiskali starši iz Srbije. Mobilizirana sta bila še dva dodatna bataljona TO, vendar s precej slabim odzivom; načrtovali so mobilizacijo še dveh bataljonov. Delno so zamenjali enote na Šentilju in na blokadah vojašnic.

Na področju 73. Obm ŠTO od 4. julija ni bilo več nobene enote JLA. TO je prevzela obe mejni stražnici ob meji z Avstrijo (G. Radgono in Zgornje Konjišče), hkrati pa je začela vzpostavljati stražnice na meji s Hrvaško, ki jo je zavarovala pred morebitnim novim vdorom JLA (predvsem z namenom preprečiti odvoz poškodovane, a še uporabne bojne tehnike, ki so jo zastražili).

Na Ptuju so vojake JLA v vojašnici ob privolitvi TO obiskali njihovi starši, kar so številni preprosto izkoristili za odhod. Na terenu so še zmeraj delovali ljudje, ki so zbirali obveščevalne podatke za armado in širili dezinformacije. Enote TO so postavljale nove protitankovske barikade, pripravljale so se tudi na zavarovanje meje s Hrvaško.

Zaradi prejetih obvestil o napovedanem preboju blokade vojašnice ob podpori letalstva po objektih, ki niso bili njeni neposredni bližini, so bile enote 79. Obm ŠTO v prvih jutranjih urah 4. julija v polni bojni pripravljenosti. TO v neposredni blokadi je morala menjati položaje in pripraviti ekipe za rušenje objektov v III. stopnjo, poveljniki vodov pa so določili posamezne cilje za konkretno ognjeno delovanje po kasarni. Težišče je bilo na ostrostrelski nevtralizaciji posadk na položajih vkopanih havbic in protiletalskih topov 30/2 »praga«. Minometni oddelki so orožja postavili v pripravljenost po vnaprejšnjih koordinatah in po radijski zvezi spremljali podatke o morebitnih popravkih. Streljanje je bilo dovoljeno samo v samoobrambi; ob morebitnem poskusu preboja blokade brez uporabe orožja pa so enote TO imele navodilo takoj onesposobiti čelno vozilo. Prepovedano pa je bilo streljati na vojake in starešine, ki bi brez orožja bežali čez ograjo. Pionirsko-diverzantski vod Pohorskega odreda je dobil ukaz, da ob morebitnem prodoru nasprotnika iz smeri Maribora brez predhodnega ukaza poveljnika zruši most v Zg. Polskavi v hipu, ko bo na njem prvo vozilo. Po preklicu ukrepov je morala biti na ukaz poveljnika polovica vojakov v enotah še naprej v pripravljenosti, preostali pa so počivali. Nato pa so se pripadniki 111. voda Oplotnica, 115. voda Pragersko in 235. Čete za ognjeno podporo izmenjevali tudi na kopanju. Tehnično osebje armade pa je še naprej ostalo na položaju in zagotavljalo neovirane zveze enotam TO, kar je hkrati sovražniku prikrilo dejstvo, da je objekt že zavzet.

Kraji, kjer so se odvijali boji in aktivnosti v četrtek, 4.7.1991:

Brnik, Orlek, Lipica, Kog, Gornja Radgona, Zgornje Konjišče.

Pripravil: B. Knific, foto: Red Alliance blog

VOJNA ZA SLOVENIJO

Kronologija vojne za Slovenijo – PETI DAN (1. julij 1991)

01/07/2015

V ponedeljek 1.7. 1991 se je v vojni za obrambo Slovenije največ dogajalo na Primorskem, Štajerskem in Dolenjskem, ki so bili podrobno predstavljeni v v knjigi Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – ČETRTI DAN (30. junij 1991)

30/06/2015

V nedeljo 30. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že potekala intenzivna pogajanja med JLA in Teritorialno obrambo (TO), potek dogovorov pa Vam predstavljamo v spodnjih zapisih.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – TRETJI DAN (29. junij 1991)

29/06/2015

V soboto 29. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že začela aktivna poganja tako za predajo vojaških objektov iz rok JLA pod nadzor Teritorialne obrambe (TO).

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – DRUGI DAN (28. junij 1991)

28/06/2015

V petek 28. 6. 1991 se je intenzivnost bojev, aktivnosti in dogodkov v vojni za obrambo Slovenije nadaljevala. Začenjamo s pregledom krajev, kjer so potekali spopadi.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – PRVI DAN (27. junij 1991)

27/06/2015

Prvi dan vojne za Slovenijo – četrtek 27. 6. 1991 – je bil eden najintenzivnejših dni v vojni za obrambo Slovenije in dogajanje je zavzemalo praktično vsa področja Slovenije.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo (uvod)

24/06/2015

26. junija 1991 je bil na slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti države na Trgu republike v Ljubljani prvi postroj častne enote Teritorialne obrambe (TO), ki so jo sestavljali vojaki, podčastniki in častniki obeh učnih centrov.

Preberi več