Sedmi dan vojne za Slovenijo

sreda 3. julij 1991

V sredo 3. 7. 1991  so se v vojni za obrambo Slovenije najzanimivejši dogodki dogajali na mejnih prehodih in sicer na Gorenjskem ter na Trdinovem vrhu. Potek dogodkov Vam predstavljamo v spodnjih zapisih iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.

Iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990/1991 povzemamo odlomek iz sklopa DOLENJSKA  POKRAJINA TO avtorja Matjaža Ravbarja o dogajanjih 3. julija 1991 na Dolenjskem.

V dneh po sklenitvi premirja je bilo na območju 2. PŠTO sorazmerno mirno, kljub temu pa je bilo nekaj kršitev premirja:

– ob 11.30 so pripadniki JLA pri vasi Obrežje obkolili nadzorno točko in jo s tanki obstreljevali

– ob 16.35 so nad Dolenjsko opazili helikopter, ki je v nizkem preletu izginil nad Gorjanci

– ob 16.40 so opazili reaktivno letalo, ki je 15 minut krožilo nad Brežicami.

Zaradi bojazni pred vnovičnim napadom enot JLA je RŠTO izdal ukaz vsem PŠTO, da opravijo te naloge: oblikovati skupine za protioklepni boj, jih uriti ter jim zagotoviti primerno vozilo za premik v območje uporabe, pripraviti oviranje z MES na posameznih smereh, mobilizirati vso sestavo TO, utrditi položaje za obrambo, angažirati vsa orožja za protiletalsko obrambo, minirati in ustrezno označiti mejne prehode na glavnih komunikacijah, ki vodijo iz Hrvaške (za 2. PŠTO so bile aktualne tri smeri: Zagreb–Bregana–Brežice–Novo mesto; Karlovec–Metlika–Novo mesto; Delnice–Kočevje–Ribnica).

Trdinov vrh

Trdinov vrh (Sveta Jera oz. Sveta Gera) je s 1178 m. n. v. najvišji vrh pogorja Gorjancev, pogorja na jugovzhodu Slovenije na meji s Hrvaško. Na vrhu je RTV-oddajnik in varovan vojaški objekt – pomembno komunikacijsko vozlišče. Med drugim je vrh tudi pomembna pohodniška točka. Na Trdinovem vrhu je bila manjša posadka JLA, namenjena varovanju telekomunikacijskega centra. Po podatkih naj bi bilo stražarjev 10 in vedno tudi dva do trije podčastniki. Posadko so z živežem oskrbovali iz novomeške vojašnice. Koordinacijska podskupina je sicer že kmalu po začetku spopadov dobila informacije, da se posadka želi vdati. PŠTO je v globinsko zavarovanje območja poslala 29. četo TO Šmarjeta, ki je blokirala cesto proti vrhu ter se z glavnino sil nastanila pri planinskem domu Gospodična. Enoto sta vodila podporočnik Leon Meglič in višji štabni vodnik Milan Obradinović.

Podpolkovnik Gutman je 3. julija poklical k sebi dr. Borisa Pogačarja in Francija Zagorca in ju določil za pogajalca za vdajo enote na Trdinovem vrhu. Z lado nivo sta se odpeljala na vrh, kamor sta prispela ob 20.30. Na pogajanjih v objektu so sodelovali poveljnika enote JLA starejši vodnik 1. klase Drago Butina, zastavnik Milorad Ilić, Pogačar in Zagorc. Po daljšem pogovoru so vsi štirje podpisali pogodbo, s katero so se obvezali, da bo enota JLA neodkrito sodelovala pri zvezah in dostavljanju informacij prek vojaškega objekta, v zameno pa jim je PŠTO zagotovila nadaljnje oskrbovanje z živežem, ki je bilo prekinjeno ob začetku spopadov. Naslednji dan je 2. PŠTO potrdil podpisane sklepe. Tako je posadka JLA še naprej opravljala svoje delo na objektu do oktobra. PŠTO pa je bil tako tudi prepričan, da JVL ne bo napadlo vojaškega objekta, kakor tudi ne RTV-stolpa v bližini. Enota JLA se je v času od julija do oktobra tudi zmanjšala.

Pod poveljstvom stotnika Žarka Henigmana je 23.10.1991 objekt zasedla TO. V objektu so bili ob mirnem prevzemu še Butina in Ilić ter dva vojaka JLA.  Poleg objekta je TO zasegla 28 kosov AP M70  AB, puškomitraljez M72, 5470 nabojev 7,62mm, 50 kosov ročnih bomb M75, terensko vozilo lada niva, orodje za popravilo radijskih naprav, repetitorje, mobilne repetitorje, delujoč sistem radiorelejnih naprav ter dva generatorja za napajanje z električno energijo. Objekt od takrat upravlja TO oziroma SV.

Iz knjige Vojaška obramba Slovenije 1990/1991 povzemamo odlomek iz sklopa GORENJSKA POKRAJINA TO avtorja Roka Filipčiča o dogajanjih 3. julija 1991 na Gorenjskem.

V sredo 3. julija sta vojskujoči se strani sklenili premirje. Na Gorenjskem sta se obe strani držali dogovora. Dan pozneje so enote JLA, ki tega niso storile že prej, začele umik v vojašnice.

Pripadniki 1. čete 60. škofjeloškega odreda so se po prihodu na mariborsko letališče razmestili na položajih okoli letališča, pripadniki 311. jurišnega odreda pa so nadaljevali pot proti Gornji Radgoni. 311. jurišni odred se je ustavil v Rogozi, kjer so morali njegovi pripadniki počakati na nadaljnje ukaze. Okoli poldneva je 1. četa 60. škofjeloškega odreda dobila ukaz o nadaljevanju poti proti Gornji Radgoni. Obe gorenjski enoti TO sta pot nadaljevali skupaj. Pri lovski koči LD Lenart sta se ustavili in čakali na ukaz za nadaljevanje poti. Ukaza za premik na položaje v Gornji Radgoni ni bilo, zato so si pripadniki obeh enot uredili položaje in čakali na nove ukaze.

Obmejne stražnice Slatina, Tromeja in Korensko sedlo

2.julija so se pogajalci v gostilni Šurc dogovorili, da se bosta obmejni stražnici Slatina in Tromeja vdali 3. julija. Med pripravami na vdajo obmejnih stražnic je okoli 13. ure v Rateče prišel kurir z obmejne stražnice Tromeja s sporočilom, da sta se posadki obmejnih stražnic Tromeja in Slatina pripravljeni vdati. Marjan Bohinc, poveljnik jurišnega odreda 3341/1, ki je tisti dan na položajih v Ratečah zamenjal enote TO, je sklenil, da je treba okrepiti pritisk na posadko obmejne stražnice na Korenskem sedlu, ki se ni bila pripravljena vdati. Bohinc je s skupino 30 prostovoljcev, ki so bili oboroženi z avtomatskim orožjem, odšel na Korensko sedlo, kjer je že bil na položajih vod kranjskogorske čete. Bohinc, Marjan Zupan in dr. Leopold Zornik so odšli do vhoda v obmejno stražnico, sledilo jim je sedem teritorialcev, ob vznožju ceste pa še ognjena podpora petnajstih teritorialcev. Dežurni na vhodu je dejal, da poveljnika obmejne stražnice ni, sam pa ni imel pristojnosti za vdajo. Poveljnika obmejne stražnice starega vodnika 1. st. Kosića so nato poklicali po telefonu, ali je pripravljen predati stražnico. Temu ni nasprotoval in začele so se priprave za odhod posadke v zbirni center Kranj, kjer sta se ji pridružili posadki obmejnih stražnic Slatina in Tromeja.

Kraji, kjer so se odvijali boji in aktivnosti v sredo, 3.7.1991:

Trdinov vrh, Obrežje, Fernetiči, Krvavi potok, Lipica, Dravograd, Holmec, Sonjak, Reht, Strojna, Koprivna, Vič, Košenjak, Terča, Libeliška gora, Bistriški jarek, Brezovec, Kapunar, Brezni vrh, Kapla, Pristava, Bučečovec, Radenci.

Pripravil: B. Knific, foto: Revija Obramba

VOJNA ZA SLOVENIJO

Kronologija vojne za Slovenijo – PETI DAN (1. julij 1991)

01/07/2015

V ponedeljek 1.7. 1991 se je v vojni za obrambo Slovenije največ dogajalo na Primorskem, Štajerskem in Dolenjskem, ki so bili podrobno predstavljeni v v knjigi Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – ČETRTI DAN (30. junij 1991)

30/06/2015

V nedeljo 30. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že potekala intenzivna pogajanja med JLA in Teritorialno obrambo (TO), potek dogovorov pa Vam predstavljamo v spodnjih zapisih.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – TRETJI DAN (29. junij 1991)

29/06/2015

V soboto 29. 6. 1991 so se v vojni za obrambo Slovenije že začela aktivna poganja tako za predajo vojaških objektov iz rok JLA pod nadzor Teritorialne obrambe (TO).

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – DRUGI DAN (28. junij 1991)

28/06/2015

V petek 28. 6. 1991 se je intenzivnost bojev, aktivnosti in dogodkov v vojni za obrambo Slovenije nadaljevala. Začenjamo s pregledom krajev, kjer so potekali spopadi.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo – PRVI DAN (27. junij 1991)

27/06/2015

Prvi dan vojne za Slovenijo – četrtek 27. 6. 1991 – je bil eden najintenzivnejših dni v vojni za obrambo Slovenije in dogajanje je zavzemalo praktično vsa področja Slovenije.

Preberi več

Kronologija vojne za Slovenijo (uvod)

24/06/2015

26. junija 1991 je bil na slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti države na Trgu republike v Ljubljani prvi postroj častne enote Teritorialne obrambe (TO), ki so jo sestavljali vojaki, podčastniki in častniki obeh učnih centrov.

Preberi več