Močan upad nemške prodaje orožja na tuje

by Urednik

MADŽARSKA OHRANJA POLOŽAJ NEJVEČJEGA KUPCA NEMŠKEGA OROŽJA

Nemški izvoz orožja in vojaške opreme se je leta 2020 zmanjšal za četrtino, kaže nemško vladno poročilo. Leta 2020 je vlada v skladu s poročilom, objavljenim sredi tedna, Nemčija izdala dovoljenja za izvoz orožja in vojaške opreme v vrednosti 5,82 milijarde evrov, kar je 27 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2019. Največji kupec je Madžarska.

Ministrstvo je podatke že objavilo, vladno poročilo pa izpolnjuje obveznost preglednejšega poročanja o poslovanju domače orožne industrije in o pošiljkah orožja Bundeswehra v tujino. Madžarska je ohranila položaj največjega kupca, kaže poročilo, po katerem je vrednost nemškega izvoza orožja v to državo leta 2020 dosegla 838,4 milijona evrov, sledijo Egipt s 763,8 milijona evrov, Izrael s 582,4 milijona in ZDA s 510 milijoni evrov. Izvoz v Egipt je še posebej sporen zaradi razmer na področju človekovih pravic v tej državi, pa tudi zaradi sodelovanja te države v vojni v Jemnu. Ministrstvo za gospodarstvo je ugotovilo, da je bilo 99 odstotkov odobrenih pošiljk v Egipt namenjenih mornarici, vključevalo pa je tudi podmornice in patruljne čolne.

Ti izdelki niso primerni za notranjo represijo ali za uporabo v jemenskem konfliktu, je ob tem navedla tiskovna predstavnica nemške vlade. “Učinkovita mornarica je legitimni interes egiptovske obrambne politike ter mednarodne obalne in pomorske varnosti,” je dejala.

Število državnih dovoljenj za izvoz orožja se je med letoma 2016 in 2018 zmanjševalo, nato pa močno povečalo leta 2019. Ker vrednost naročil v skrajnih primerih lahko merimo v stotine milijonov ali celo milijard, so statistični podatki podvrženi močnim nihanjem, pojasnjuje nemška tiskovna agencija DPA. Lani je polovico nemškega izvoza orožja in vojaške opreme odšlo v države nečlanice EU ali Nato, kot sta Japonska in Avstralija, leta 2019 je bil njun delež v nemškem izvozu orožja 44,1 odstotka. Ta izvoz je še posebej sporen, ker so nekatere države te skupine vpletene v oborožene spopade ali kršijo človekove pravice, ugotavlja agencija DPA.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum

Povezani članki