NE za rusko vojaško bazo v Sudanu

RUSKO VOJAŠKO IN GOSPODARSKO SODELOVANJE

Ruska federacija naj bi že dalj časa razmišljala o ustanovitvi novih vojaških baz v državah vzhodnega Sredozemlja. Predvsem naj bi imeli v mislih Egipt, Libijo in Ciper, na tem seznamu pa se je nedavno znašel tudi Sudan, poroča Russia Monitor.

A povečana ruska vojaška in politična aktivnost na območju Rdečega morja še ni zanesljiv znak, da bo Rusija ob obali Sudana gradila tudi vojaško bazo. Ta načrt je poslal neizvedljiv zaradi interesov drugih držav v tej sicer strateški regiji. Po drugi strani so tudi nameni Sudana nekoliko nejasni, saj predstavlja povabilo predsedniku Omarju Baširju le enega izmed korakov pri utrditvi ruske pozicije v regiji.

Ruski mediji so neuradno poročali o napotitvi prve enote najemnikov zasebne vojaške družbe Wagner v Sudan. Wagner je sicer znan tudi po delovanju svojih najemnikov v bojih v Donbasu in Siriji. Same informacije ni bilo moč preveriti. Drži pa, da je Rusija zelo zainteresirana za Sudan po letu 2015, ko so ruski inženirji v Sudanu odkrili veliko nahajališče zlatonosne rude. Izkoriščanje zlata bi lahko državi pripeljalo do podpisa največje pogodbe o investiranju v tujini v zgodovini Rusije. Julija 2017 je sudanski predsednik Omar Bašir prejel povabilo predsednika Vladimirja Putina, da obišče Moskvo. Kremlja dolgo tudi ni motilo dejstvo, da je Mednarodno kazensko sodišče izdalo tiralico za predsednikom Baširjem zaradi obtožb o genocidu. Na novembrsko srečanje v Moskvi je Omar Bašir prispel z ruskim letalom, katerega je poslal Vladimir Putin, da bi sudanskemu kolegu zagotovil varno pot. Predsednika sta se v Moskvi sestala 23. novembra 2017.

Predsednik Bašir je Vladimirja Putina na sestanku takoj prosil, da zavaruje Sudan pred ZDA. Omar Bašir je ZDA tudi obtožil, da stojijo za odcepitvijo z nafto bogatega južnega Sudana leta 2011. V zameno za zaščito bi Sudan postal ruska odskočna deska za Afriko. Prav tako se je Sudan zanimal za nakup letal Su-30 in Su-35, raketnih čolnov, minolovcev ter raketnih sistemov (tudi S-300). Že leta 2016 sta Rusija in Sudan sklenila dogovor o prodaji 170 tankov T-72 Sudanu. Ob teh »željah« Sudana se odpira vprašanje, kako naj bi revna in globoko zadolžena država lahko odplačala tako velike nakupe vojaške opreme. Omar Bašir je predlagal, da bi Ruski federaciji omogočili izgradnjo vojaške baze ob Rdečem morju. Za ponudbo so se takoj ogreli tudi poslanci ruske Dume, vendar sta predsednik Vladimir Putin in ruski obrambni minister Sergej Šojgu precej bolj zadržana, saj bi vzpostavitev nove baze »iz nič« zahtevala precejšnji finančni vložek. Rusija pa po drugi strani načrtuje razširitev baz v Siriji. Prav tako obstaja tudi vprašanje, zakaj je ta projekt kontroverzen celo za ruske zaveznike.

Rusko bazo le 300 km od pristanišča Džeda in v bližini svetih krajev Meke in Medine bi Suadova Arabija verjetno imela za grožnjo njeni varnosti in varnosti izvoza nafte in zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva v Evropo. Prav tako izgradnji baze ne bi bila naklonjena Kitajska, ki si že nekaj časa v Afriki ustvarja svojo vplivno cono. Hkrati bi ruska baza vplivala tudi na moč in vpliv Etiopije, regionalne sile vzhodne Afrike. Po mnenju Sudana bi lahko predstavljala protiutež zavezništvu Egipta in Eritreje.

Dodatno se je v to igro vključila še Turčija. Ko je nedavno turški predsednik Tayip Reyip Erdogan obiskal Sudan, je predsednik Bašir tudi Turčiji ponudil možnost izgradnje baze. Sudan je Turčiji ponudil v najem luko Suakin (Sawakin) 50 km južno od Port Sudana. Ankara bi vlagala v razvoj turistične infrastrukture v Suakinu in jo spremenila v izhodišče za romanja v Meko. Iz Suakina namreč dnevno vozijo trajekti v Džedo. Tej ideji ostro nasprotuje Egipt, ki v načrtu vidi prikrito možnost namestitve turških oboroženih sil ob Rdečem morju. Turške enote so bile nedavno že napotene v Somalijo, Egipt pa je svoj kontingent poslal v Eritrejo. To je le že podžgalo egiptovsko – sudanski spor: Egipt obtožuje Sudan podpore prepovedani Muslimanski bratovščini, Sudan pa vrača z obtožbami o egiptovski podpori Južnemu Sudanu.

Rusija tako manevrira med Sudanom in Egiptom; perspektive vlaganja v Sudan so zanimive, a nedavno je Rusija uspela izboljšati svoje odnose z Egiptom. 11. decembra 2017 je predsednik Putin med obiskom v Kairu podpisal tudi več gospodarskih pogodb. Prav tako se je izboljšalo vojaško sodelovanje med Rusijo in Egiptom, ki vključuje skupna usposabljanja in souporabo vojaških baz. To situacijo zapletla še ameriška politika v regiji. Oktobra 2017 se je predsednik Trump odločil za preklic skoraj desetletje trajajočih sankcij proti Sudanu. Očitno so Američani zadovoljni s »sodelovanjem« Sudana. Sudan s svojimi silami sodeluje v vojni Suadove Arabije proti šiitskim upornikom v Jemnu, leta 2016 pa je podprl diplomatski bojkot Irana. Možno je, da skuša predsednik Bašir s ponudbo vojaških baz Rusiji in Turčiji pridobiti protiutež interesom ZDA. Glavni cilj Omarja Baširja je ostati predsednik tudi po predsedniških volitvah 2020.

Pripravil: Anže Barle, foto: YouTube