Nekdanji in novi poveljnik 1. brigade Slovenskem vojske

NAGOVOR STAREGA IN NOVEGA POVELJNIKA PRVE BRIGADE

Že pred časom smo poročali o menjavah v Slovenski vojski minister za obrambo zamenjal načelnika generalštaba Slovenske vojske. Po napovedih je načelnik GŠSV Andrej Osterman zamenjal poveljnika 1. brigade Slovenskem vojske, brigadirja Miho Škerbinca. Odslej je poveljnik 1. brigade polkovnik Roman Urbanč.

Brigadir Miha Škerbinc je častnik z veliko izkušnjami, pravzaprav največ, v enotah Slovenske vojske, ki so sodelovale v mednarodnih misijah. Bil je med »ustanovnimi« pripadniki 10. bataljona za mednarodno sodelovanje Slovenske vojske, ki je že v devetdesetih letih sodelovala na vajah Cooperative Nugget ’95 v ZDA. Med drugim je bil namestnik poveljnika 10. MOBT, pa poveljnik 20. bataljona 1. brigade SV, končal pa je tudi poveljniško generalštabno šolo v ZDA. Med dolžnostmi naj omenimo poveljevanje doslej največjemu kontingenti SV v tujini – na misiji KFOR na Kosovu.

Polkovnik Urbanč je operativni častnik v enotah SV in je že opravljal eno poveljniških funkcij v 1. brigadi Slovenske vojske, tako da se vrača v enoto.

Objavljamo nagovora pripadnikom Prve (brigade SV), ki sta jih nekdanji in sedanji poveljnik 1. brigade Slovenske vojske napisala za glasilo 1. brigade Slovenske vojske PRVI, ki bo v četrtek 4.12.2014  izšla kot priloga Revija Obramba, december 2014.

Nagovor nekdanjega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske:

Prva ga ima!

Neil Armstrong je bil prvi človek na luni, brata Wright sta prva poletela, Tina Maze je bila prva na svetu v smučanju, Maribor je v Ligi prvakov. Večina med nami najverjetneje nikoli ne bo postala nesmrtna zaradi podobnih uspehov, lahko pa njihovo veličino razumemo in spoštujemo bolj od drugih. Prva ima namreč zmago že v imenu. Kar zna v svetu bojevnikov biti odločilno. Za bojevnika izgubiti v boju velikokrat pomeni smrt. Izgubiti vojno lahko pomeni smrt naroda. Vsaka vojska mora gojiti zmagoviti karakter. Imeti vojsko zato, da bi izgubljala, nima prav nobenega smisla.

Kaj pravzaprav pomeni biti prvi? Kako postati prvi? Kaj naredi razliko med zmago in porazom?  Povprečneži ne morejo zmagovati. Povprečneži so tisti, ki zmagovalcev ne razumejo. Če hočeš zmagati v boju, moraš biti boljši od nasprotnika, narediti moraš potezo več. Nekaj moraš narediti drugače, predvsem bolje. To je včasih v nasprotju z birokratsko naravo organiziranosti vojske, in to večkrat ni po godu administratorjem vojske. V Sun Cujevih časih je bilo sprejemljivo, da je general odsekal glavo vladarjevi najljubši konkubini, v današnjem – sodobnem svetu – pa se zdi, da lahko vsaka vladarjeva konkubina z lahkoto obglavi generala. Poslušnost in ubogljivost se izključujeta z inovativnostjo in ustvarjalnostjo, a samo slednje je lahko garant uspešnosti in zmage.

Verjamem, da smo tudi zadnji dve leti, ko sem vodil Prvo, upravičevali njeno ime in nadaljevali tradicijo. Naše težišče je bilo na delovanju in uspešno smo izvajali operacije kriznega odzivanja – v Afganistanu, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Libanonu in Maliju. Ob tem pa izvedli še vrsto pomembnih nalog. Na vaji Premik 13 smo pokazali, da je bil projekt preoblikovanja SV uspešen. In dokazali, da se da z združevanjem vaj ustvariti sinergijo in hkrati privarčevati že tako omejene vire. Dokazali smo, da je zakon na naši strani in se s tanki zapeljali po javnih cestah, kar nam je ponovno prihranilo nekaj denarja. Po enaindvajsetih letih smo končno vzpostavili tesne stike z bojno enoto ameriške vojske, s 173. zračno-desantno brigado (ABCT), nadgradili kakovost dvostranskih odnosov, ki so temeljili na sodelovanju z Nacionalno gardo Kolorada, in izvedli serijo vaj Rock Proof.

S presežki smo izvedli vajo Takojšen odgovor 2014 (Immediate Response 2014), vajo z najštevilčnejšo udeležbo partnerskih držav po vaji CAE 98 (Cooperative Exchange). Prvo distribuirano, računalniško podprto vajo v regiji, in vajo, na kateri nam je po mnogih letih končno uspelo povezati ameriški in slovenski sistem za digitalno podporo poveljevanju. Sebe, in še koga drugega, smo naučili, kako se v resnici da z manj narediti več, četudi se to sliši še tako nelogično. Ne le, da smo se urili z najboljšimi – to smo izvedli s precej manj sredstvi, kot če bi se usposabljali sami. V Prvi smo tako dokazali, da razumemo obe načeli zavezništva – pravično delitev bremen in »pametno obrambo«.

Povezali smo se in spletli pristne vezi z enotami držav Zahodnega Balkana. Z brigadami iz Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Hrvaške. S slednjo smo se uspešno usposabljali na področju zračne ter jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe. Izpolnili smo najpomembnejše pogoje za akreditacijo Natovega Centra odličnosti za gorsko bojevanje. S tem, in z ohranitvijo gorniškega karakterja v 132. gorskem polku, pa smo naredili ključne korake v smeri utrjevanja slovenske vojaško-gorniške tradicije.

Z veliko predanosti in požrtvovalnosti, strokovno in profesionalno smo podpirali sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob žledu in poplavah smo v praksi dokazali, da sta celovit pristop in usklajeno delovanje vseh subjektov obrambno-varnostnega sistema lahko učinkovita in hkrati varčna. Izkazalo se je tudi to, da je aktivno sodelovanje obrambnih sil ob naravnih nesrečah nepogrešljivo.

Če povzamem, Prva zmaguje. Tudi v zadnjih dveh letih je. Zmagovali smo na mednarodnih misijah – s tem, da smo, v ponos Republiki Sloveniji, izvajali naloge in se brez žrtev z misij k našim družinam tudi vračali. Zmagovali smo pri razvojnih nalogah in zmagovito pripomogli h gradnji transformacijskega karakterja Slovenske vojske. Zmagovali smo v boju s posledicami vremenskih ujm. Zmagovali smo v bitkah s povprečjem in povprečneži. In ne nazadnje, zmagovali smo v športu. Čeprav ne več najštevilčnejša enota Slovenske vojske, je Prva letos močno zmagala tudi v tekmovanju za najboljšo športno enoto.

Zdaj, ko to berete, sam nisem več poveljnik Prve. Večji del svoje 21-letne vojaške kariere sem preživel v njej. Praktično sem z njo rastel in se tudi sam razvijal. Medtem pa sem skoraj šest let preživel zdoma. Leto in pol na misijah, dve leti in pol pa po šolah in vajah v tujini. Za mano je skoraj leto in pol spanja na vojaški postelji, toliko časa sem namreč preživel na terenih in vajah. To obdobje sedaj končujem, vrnitve na taktično raven zame več ni. Že danes pa vem, kako zelo bom vse to pogrešal.

In naj ob tem izkoristim še priložnost za globok priklon vsem pripadnicam in pripadnikom 1. brigade. Hvala, da sem lahko bil vaš poveljnik. Hvala, da ste mi sledili, in hvala za vse, kar ste mi v vseh teh letih dali.

Samo ena je PRVA!

Brigadir Miha Škerbinc, nekdanji poveljnik 1. brigade SV

1. brigada SV: novi poveljnik Urbanč in nekdanji poveljnik Škerbinc

Nagovor novega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske:

Pozdravljeni Prve in Prvi!

Po petih letih se vračam. Vračam v vodilno enoto Slovenske vojske. Med med najbolj srčne in predane bojevnike. Vračam se domov.

Brigado prevzemam poln zanosa, z veliko željo po trdem profesionalnem delu. Vem, da prevzemam energije polno brigado, ki to črpa iz izkušenj. Zapleten sistem posameznikov in enot, ki pa jih od nekdaj odlikujeta predanost in jasno začrtana smer.

Prve in Prvi. Skupek dobrega dela, stalne obremenjenosti, izjemnih posameznikov in odličnega kolektiva. Za vami je poleg nenehnih usposabljanj in dela v mednarodnem vojaškem okolju tudi obdobje zahtevnih vojaških vaj in neprecenljive pomoči ljudem v stiski.

Naše delo v prihodnje ne bo prav nič lažje in ne bistveno drugačno. Dejstvo je, da je sredstev vedno manj za naše delovanje in življenje, zahteve pa ostajajo nespremenjene. Naša prioriteta tako ostaja zagotavljanje usposobljenosti za opravljanje nalog doma, v mednarodnih operacijah in na misijah. Obljube o veliko svetlejši in lahkotnejši prihodnosti ne bi bile na mestu. Pa ne zato, ker bi ne mogli biti razočarani le v primeru, da nič ne pričakujete. Bolj zato, ker sem prepričan, da je skrivnost sreče in uspeha v tem, da pričakuješ dosti več od sebe kot od drugih. Edino, kar pa vam lahko obljubim, je trdo, načrtovano delo in na realnih ciljih temelječe usposabljanje.

Ob nizu drugih manjših, a ne manj pomembnih nalog in vaj ima 1. brigada v prihodnjem letu naslednje cilje: izgrajevali bomo bataljonsko bojno skupino, oblikovali poveljstvo bataljona za jedrsko radiološko, kemično in biološko obrambo, vzpostavljali zmogljivosti splošne inženirske čete ter izvedli mednarodno vojaško vajo Takojšen odgovor (Immediate Response), ki bo tudi tokrat osrednja vaja Slovenske vojske. Ob tem bomo v primeru naravnih ter drugih nesreč vedno ob boku tudi kolegom iz zaščite, reševanja in pomoči. Zaključek je tako en sam – doseči (ali preseči) vse zastavljene cilje in ob tem ne pozabiti, da nas doma potrpežljivo in vdano čakajo naši najbližji. Tudi in predvsem oni si absolutno zaslužijo našo pozornost in naš čas. Slišati skoraj neverjetno, a vse to je mogoče. Je mogoče, a z veliko mero predanosti, z izgradnjo integritete, s profesionalnim odnosom, z iniciativnostjo in s (pre)drznostjo, predvsem pa z znanjem, s srčnostjo in pogumom.

Prvim hrbtenica ne služi za priklanjanje in še manj za obešalnik. Prvim hrbtenica služi za pokončno držo.

Vojaki, podčastniki, vojaški uslužbenci in častniki, spoštovani sodelavci, sotrpini, računam na vas. Hkrati pa od vas tudi pričakujem – spoštovanje vrednot, medsebojno zaupanje ter ne nazadnje to, da cenite dane delovne pogoje, saj je to največ, kar si v teh časih lahko privoščimo. Učite se na napakah. Tudi in predvsem svojih. Še bolje kot to, da iščete napake pri sebi in drugih, rajši poiščite in raziščite darove.

Skrbite za svoje zdravje, le tako lahko uspešno izvedemo vse naloge in poskrbimo za svoje najbližje. Vaše še tako majhne odločitve in ravnanja pomembno prispevajo v mozaik celotne organizacije. To pa je en in edini način, da se vsak posameznik lahko najde v stavku našega nekdanjega poveljnika, polkovnika Antona Tunje, da je »prva brigada učinkovit bojni stroj«.

Verjamem, da bomo zmogli ohraniti tradicijo svojih korenin – tradicijo zmagovalne brigade. In zmagovalne vojske. Prepričan sem, da večji kot bodo naši izzivi, boljši bomo. Bojevniški duh Prve lahko premaga vse ovire, pa najsi bo to slišati še tako samovšečno. Še več kot to. Zemlja se vrti. Znanstveno dokazano. Torej se z njo vrti cel svet. Okoli vsakega od nas. Torej, da, cel svet se vrti (tudi) okrog Prve.

Nekaj dni nazaj smo obrnili zadnji list koledarja, na katerem je označenih kar nekaj praznikov. Že v tako prazničnem mesecu Prve in Prvi decembra praznujemo še en praznik več kot drugi. Nekateri že 24. zapovrstjo. Naj izkoristim privilegij in se vam v svojem ter imenu vašega dosedanjega poveljnika brigadirja Miha Škerbinca vsaj skromno zahvalim. Vsem vam za predanost 1. brigadi in Slovenski vojski, vašim domačim pa jo prenesite za njihovo podporo. Skupaj z domačimi vam želim lepe prihajajoče praznike, v prihodnjem letu pa samo dobro. 

Nikar ne oklevajte in nikoli ne dvomite v svoje odločitve. Če delate po svoje, nikoli ne zgrešite – zato le pogumno naprej, moji srčni bojevniki!

polkovnik Roman Urbanč, poveljnik 1. brigade