Pancir-S1 dobavljen Srbiji skozi zračni prostor Bolgarije

VOJSKA SRBIJE PREJELA PRVI ZRAČNOOBRAMBNI SISTEM PANCIR-S1

Srbija je prejela prve raketne zračnoobrambne sisteme pancir-S1, ki so jih ruska transportna letala prepeljala do srbskega letališča Batajnica, je sporočil srbski obrambni minister Aleksander Vulin v soboto 22. februarja 2020.

Rusija in Srbija sta se dogovorili, da Vojska Srbije prejme eno baterijo, sestavljeno iz šestih sistemov pancir-S1, v letošnjem letu.

Že pred dobavo je Bolgarija odobrila prelet nad njenim zračnim prostorom ruskega letala, ki je dobavilo raketni zračnoobrambni sistem pancir-S1 Srbiji (predvidena je dobava še v tem tednu), je sporočilo za bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve.

“Po odobritvi ministra za obrambo in usklajevanju z Ministrstvom za promet, informacijsko tehnologijo in zveze je bil v skladu z veljavnim regulativnim postopkom dano pozitivno mnenje – dovoljenje za prelet ruskega letala za dostavo zračnoobrambnega kompleksa pancir-S1 v Srbijo,” je navedeno v  izjavi zunanjega ministrstva Bolgarije.

Pred dnevi je namreč Atlantski svet Bolgarije podvomil, ali bo bolgarska ministrstva izdala dovoljenje za prelet ruskega letala skozi bolgarski zračni prostor.

Sistem protizračne obrambe pancir-S1, ki ga bo dobila v oborožitev Vojska Srbije lahko zazna cilje na 50 kilometrov, naenkrat izstreli po dve raketi na osem ciljev in iz dvocevnega topa izstreli 2500 granat na minuto.  Gre za enega najsodobnejših tovrstnih artilerijsko-raketnih zračnoobrambnih sistemov. sistemov – uničevalca letalskih groženj.

Ko se bodo te napovedi uresničile, bo Srbija edina država v regiji, ki ima s tovrstnim artilerijsko-raketnim protiletalskim sistemom.

Pancir S1 je taktični sistem, ki ga uporabljajo za zaščito posameznih strateških objektov ali vojaške infrastrukture, kot so letališča, poveljniška mesta in podobno. Sistem zaščiti prostor bojnega razporeda brigade v obrambi. Gre za hibridni sistem, sestavljen iz topov in raket. Je samostojen, vendar ga je mogoče uporabljati mrežno ali namestiti ločeno.

Zasnovan je za delovanje proti vsem zračnim ciljem – od letal, brezpilotnih letal, letalskih bomb, manevrirnih raket, in drugih – tudi miniaturnih – ciljev glede na učinkovitosti nadzornih in ognjenih sistemov.

Kaliber dvocevnega topa je 30 m, na minuto lahko izstreli približno 2500 granat, hitrost granate na ustju cevi pa je približno 960 m/s. V bojnem kompletu je skupaj 1.400 granat. Učinkovit domet topa je do tri km po višini in do 4 km po razdalji.

Topa v bojnem modulu je mogoče vrteti v širokem razponu kotov in po elevaciji -9 do 85 stopinj, strelja pa na cilje, ki dosežejo hitrosti celo do 1.000 m/s.

Raketni sistem pancirja-S1 ima 12 raket, ki lahko zadenejo cilje v zraku na višinah do 15 kilometrov in oddaljenosti do 20 kilometrov. Ta sistem lahko naenkrat zadene štiri cilje z osmimi izstrelki, pri čemer je verjetnost zadetka 70 odstotkov (na izstrelek).  Ker se na cilj običajno usmeri po dve raketi, je verjetnost zadetka velika.

Sistem ima tudi zelo učinkovite radarje za zaznavanje ciljev v zračnem prostoru – v 360-stopinjskem krožnem pasu lahko opazi do 50 km oddaljene cilje, odvisno od vrste letečega predmeta. Zazna letala na približno 36 km ter raketne izstrelke in bombe na 32 km. Zaznavanje na teh razdaljah daje operaterjem dovolj časa, da izberejo kaj storiti in kaj izbrati delovanje proti cilju – s topovi ali raketami.

Ta sistem ima po trditvah vojaških strokovnjakov ​precejšnje prednosti v primerjavi z drugimi tovrstnimi sistemi na svetu, kar se je potrdilo na trenutnih bojiščih, predvsem v Siriji.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum