Pentagon je Turčiji ponudil alternativo za ruske sisteme S-400

BO TURČIJA PO KITAJSKEM FD2000 IN RUSKEM S-400 IZBRALA AMERIŠKI RAKETNI SISTEM?

Washington ne priporoča Ankari nakupa ruskega zračno-obrambnega raketnega sistema S-400 triumf in je pripravljen kot alternativo Turčijo ponuditi raketne sisteme MIM-104 patriot, je izjavil ameriški obrambni sekretar James Mattis.

“Zdaj se dogaja, da se v eno področje uvaja nezdružljiv sistem raketne obrambe, kar seveda ne ustreza interesom zveze Nato,” je izjavil Mattis na obravnavi v Odboru za oborožitev ameriškega kongresa.

Šef Pentagona je še dejal, da se Washington pogaja z Ankaro in je Turčiji pripravljen zagotoviti raketne sisteme zračne obrambe, ki so povezljivi s standardi Nata.

Rusija in Turčija sta se pred nedavnim dogovorili, da pospešita dobavo sistemov S-400. Odločitev je bila sprejeta po aprilskem srečanju voditeljev obeh držav  Vladimirja Putina in Recepa Tayyipa Erdogana. Predsednika sta se pogovarjala tudi o možnosti sodelovanja na področju raketnih sistemov in pri vprašanjih, povezanih z vzdrževanjem teh sistemov.

V decembru 2017 so ruski in turški predstavniki podpisali kreditno pogodbo za nakup S-400 triumf. Ankara je izjavila, da bo država dobila dve bateriji in da ju bo vzdrževala z lastnim osebjem.

Preden so se oprli na Rusijo, so Turki – seveda pod pritiskom Američanov – razveljavili 3,4 milijarde dolarjev vredno pogodbo za nakup podobnega kitajskega zračno-obrambnega sistema FD2000. Tako kitajski zračno-obrambni sistem FD2000 kot ruski S-400 po zagotovilih vodilnih v Natu nista kompatibilna z Natovimi podobnimi sistemi, zato Zahod Turke opozarja, da naj teh sistemov ne nameščajo ob mejah Turčije z Armenijo, z Grčijo in ob Egejskem morju.  Kot še trdijo uradni viri iz Nata, turški zračno-obrambni sistemi S-400 ne bodo opremljeni z identifikacijskim sistemom lasten-tuj (IFF), kar jim  bo omogočalo uporabo proti vsem ciljem brez omejitev.

Medtem ko razvija vse bolj smiselne partnerske in morda celo zavezniške odnose z Rusijo, pa skuša Turčija hkrati obdržati korektne odnose z ZDA, tako v okviru zveze Nato kot na dvostranski ravni. Novo poslabšanje odnosov jo vsekakor vodi v položaj, da se mora opredeliti.

Pred dnevi (9.4. 2018) je bil v Ankari na obisku generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in s turškimi uradnimi predstavniki razpravljal o uporabi letalske baze Incirlik v primeru zavezniškega napada na Sirijo. Po mnenju geostrateških analitikov nova zaostritev odnosov med Washingtonom in Ankaro postavlja Turčijo v nezavidljiv položaj. Po njihovem mnenju zato možnost, da bi Turčija bazo Incirlik prepustila zavezništvu za operacije, usmerjene proti Siriji, niso ravno velike. Položaj Rusije je namreč zelo jasen in odločen, vsak napad na Sirijo bi Rusija obravnavala kot napad na Rusko federacijo zaradi pristnosti ruskega osebja v Siriji. Slednje pa zagotovo ne bi bilo koristno za Turčijo. Vsekakor bo Ankara občutila posledice, pa naj se odloči, da bo bazo Incirlik prepustila zavezništvu ali pa je ne bo.

Če bo zavrnila zavezništvo, bo to vplivalo na odnose z Združenimi državami Amerike, ki so že tako precej slabi, še posebej po odstranitvi Rexa Tilersona z mesta državnega sekretarja, saj je bil slednji naklonjen iskanju sporazume in dogovora s Turčijo. Kar ni mogoče trditi za novega državnega sekretarja Mikea Pompeo, znan tako po ognjeviti protiiranski kot tudi protiruski retoriki. Po mnenju nekaterih geostrategov naj bi si Turčija že vrsto let prizadevala zgraditi neodvisen položaj in voditi samostojno politiko, povezano z lastnim okoljem, pri čemer je bila dosedaj uspešna.

Zdi pa se, da letalska baza kontinuirano predstavlja nevralgično ročko za Turčijo že vse od poskusa državnega prevrata v Turčiji leta 2016. Dan po začetku prevrata je namreč prav to bazo držala v izolaciji, vse dokler prevratniški častniki niso bili predani pravosodju. Prav tako je opazno, da se je število ameriškega in nemškega vojaškega osebja v Incirliku v zadnjem obdobju drastično zmanjšalo in baza je v tem smislu izgubila  svoj nekdanji pomen. Vsekakor pa ostaja izjemno pomembna, kajti v njej je uskladiščeno tudi taktično jedrsko orožje.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum