Srbija prejela protiletalske rakete mistral 3 plus

HRVAŠKA NAPOVEDUJE NUJNO NAROČILO PROTILETALSKIH SISTEMOV

Predsednik Srbije Vučuć je potrdil, da so v Srbijo dostavili protiletalske rakete francoske izdelave. Kot je navedel v svojem televizijskem nagovoru, so bili v Srbijo dostavljeni prenosni raketni lanserji in rakete iz zahodne države. Gre seveda za francoske protiletalske raketne sisteme kratkega dosega zračne mistral 3, ki so jih plačali pred tedni.

Na Sardiniji je bila leta 2019 predstavljena in kasneje sklenjena pogodba z evropsko obrambno družbo MBDA o nakupu 18 sistemov zračne obrambe mistral in 50 ustreznih raketah zanje, te dni pa je bila ta pogodba plačana v celoti in blago je bilo dobavljeno.

Poleg novo prispelih mistralov ima srbska vojska v rabi tudi že precej zastarele sovjetske sistema strela, pa tudi nekaj novejše sisteme igla. Osemnajst raketnih lanserjev mistral 3 plus bo v prvi vrsti nameščenih na domače hibridne sisteme zračne obrambe PASARS, piše Srbija Danas.

Razvoj francoskega univerzalnega raketnega mistrala kratkega dosega se je začel v poznih 70-letih prejšnjega stoletja. Med razvojem rakete so bile določene naslednje zahteve: ena raketa za vse različice (prenosne, na vozilih, plovilih…), ne glede na način izstrelitve z minimalnim vzdrževanjem. Leta 1980 se je začelo polno delo na različici SATCP [zelo kratkega dosega zelja-zrak]. Od leta 1986 do 1988 je francoska vojska opravila vojaške teste, sistem pa sprejela v operativno rabo leta 1988.

Leta 1986 je bila podpisana pogodba za razvoj letalske različice rakete za uporabo na helikopterjih. Ta različica se je prvotno imenovala HATCP [Very Short-Range Helicopter-Air], kasneje pa je bila preimenovana v ATAM [Air-To-Air Mistral]. Prve izstrelitve raket ATAM je leta 1990 opravil helikopter gazelle.

Na raketnem sistemu je infrardeči sistem za namerjanje, podobno kot na raketnem protiletalskem sistemi magic-2D, vendar ima mistral povečano občutljivost, ki mu omogoča tudi odkrivanje ciljev z nizkim sevanjem, kot so helikopterji na razdalji do 4 kilometrov.

Raketa ima v repnem delu štiri majhne pravokotne krmilne površine in štiri stabilizatorje. Lanser za enkratno pošiljanje in izstrelitev tehta 3 kilograme.

Raketa zrak-zrak mistral je opremljena z eksplozivno bojno glavo z volframovimi kroglicami kot udarnim elementom. Vžigalnik je laserski in kontaktni, zaščiten pred aktivacijo ob trku z drevesi ali površino vode.

Raketni motor je dvostopenjski na trdo gorivo s šestimi šobami, ki zagotavlja stabilizacijo vrtenja s hitrostjo 10 vrtljajev na sekundo, kasnejši modeli motorjev imajo reliefno šobo za doseganje enakega učinka. Pospeševanje rakete je ob lansiranju do 40 m/s. Na razdalji 15 metrov od izstrelitvene enote se aktivira motor, ki raketo pospešuje do hitrosti 800 m /s. Telo motorja je narejeno iz kevlarja.

Sistem deluje na dva načina:

avtonomno – namerjanje se opravi s pomočjo preprostega kolimatorja in omogoča streljanje po vzdolžni osi helikopterja;

integrirano – namerjanje se izvaja z uporabo žirostabiliziranega optičnega elementa in omogoča, da se cilji streljajo pod kotom do vzdolžne osi helikopterja

Sisteme zračne obrambe kratkega dosega mistral uporabljajo v Avstriji, Botsvani, Braziliji, Bruneju, Čilu, Kolumbiji, Cipru, Ekvadorju, Estoniji, Franciji, Gruziji, Madžarski, Indoneziji, Indiji, Keniji, Libanonu, Maroku, Omanu, Pakistanu, Filipinih, Ruandi, Srbiji, Singapurju, Južni Koreji, Španiji, Tajski, Ukrajini in Venezueli.

Srbske oborožene sile so dobile mistrale v dveh različicah. V prvi bo uporabljen kot lahki prenosni sistem zračne obrambe, v drugi varianti pa bo integriran v topniško-raketni sistem PASARS-16.

Hrvaško nujno naročilo protiletalskih sistemov

Pred mesecem dni je tudi Hrvaška napovedala “nujno nabavo protiletalskih raketnih sistemov kratkega dosega, njihova nabava raket zemlja-zrak mistral pa je ocenjena na skoraj 72 milijonov evrov. Financirana bo iz hrvaškega proračuna v obdobju od 2024 do 2026, navajajo viri v hrvaški vladi.

“Okoliščine agresije Ruske federacije proti Ukrajini in padca brezpilotnega letalnika v Zagrebu so pokazale, da je treba prilagoditi prednostne naloge in načrte javnih naročil hrvaške vojske,” je dejal hrvaški obrambni minister Mario Banožić in pri tem mislil na nesrečo sovjetskega letala Tu-141 striž  v marcu 2022, spremenjenega za prenašanje eksploziva-bombe.  Ukrajina in Rusija sta zanikali odgovornost za letalo,  z enakim brezpilotnikom pa so pred časom napadli rusko bazo Engels-2.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum