Ustanavlja Rusija novi Komiteje državne varnosti (KGB)?

NOVO RUSKO MINISTRSTVO BO ZDRUŽEVALO VARNOSTNO-OBVEŠČEVALNE SLUŽBE

V Rusiji pripravljajo ustanovitev Ministrstva za državno varnost (MGB) pod okriljem katerega bosta poleg Zvezne (federalne) varnostne službe še dve specialni službi, poročajo ruski mediji.

Omenjeno ministrstvo naj bi Ruska federacija ustanovila do predsedniških volitev leta 2018. Seveda pa to novo strukturo (MGB) že primerjajo z nekdanjim “vsemogočnim” Komitejem  državne varnosti (KGB). Je v tej trditvi res kaj “soli”? Po informacijah v ruskem časopisu za gospodarska vprašanja Kommersant bodo Zvezni varnostni službi dodali Zunanjo obveščevalno službo, pa tudi večino enot Zvezne zaščitne službe (FSO), ki varuje najvišje državno politično vodstvo. Novoustanovljeno Ministrstvo za državno varnost (MGB) bo imelo tudi nove funkcije: prevzelo bo posebej pomembne sodne procese in bo namenjeno boju proti korupciji v vojaških in policijskih krogih. Možno novo strukturo tako že primerjajo s sovjetskim Komitejem državne varnosti (KGB).

Kot menijo, je povsem možno, da se bodo uresničile napovedi nekaterih medijev v zvezi z združevanjem omenjenih resorjev. V Rusiji je namreč močna tradicija ustanavljanja močnih in centraliziranih varnostnih struktur. In kot je poudaril nekdanji načelnik moskovske policije (iz devetdesetih let) Arkadiy Murashov, je v Rusiji v vsej njeni zgodovini – z izjemo zadnjih 25 let – vselej obstajala takšna struktura, ki je za Rusijo običajen pojav. V carski in sovjetski Rusiji so bile te službe (ki se zdaj združujejo) vedno v rokah enega človeka…

Ministrstvo za državno varnost (MGB) je v obdobju po drugi svetovni vojni v nekdanji Sovjetski zvezi že obstajalo. Ustanovljeno je bilo leta 1946 in je zajemalo obveščevalno in protiobveščevalno službo, pa tudi službo za varovanje najvišjih funkcionarjev. Takoj, ko je bilo ustanovljeno, je predstavljalo tekmeca Ministrstvu za notranje zadeve, saj je prevzelo nekatere njegove funkcije. Ministrstvo za državno varnost si nato ukinili na dan Stalinove smrti – 5.3.1953.  Leto dni zatem so ustanovili Komite državne varnosti (KGB), ki je prevzelo vse funkcije ukinjenega ministrstva. Sovjetske specialne službe so imele “posebne naloge” – KGB je bil med drugim pristojen za boj proti protisovjetskemu delovanju, vendar s jih uspešno reševale. Po mnenju nekaterih je bila tedanja sovjetska obveščevalna služba ena najbolj učinkovitih na svetu.

Možni motiv za ustanovitev novega ministrstva naj bi bila želja ruskega političnega vodstva po učinkovitejšem nadzoru specialnih služb, da bi se tako izognili konfliktom med različnimi resorji. V zadnjem času je namreč vse več poročil o konfliktih med Preiskovalnim komitejem, Javnim tožilstvom, Ministrstvom za notranje zadeve in pa Zvezno varnostno službo (FSB), kar slabo vpliva na podobo izvršne oblasti Ruske federacije in na podobo predsednika države. Z ustanovitvijo enotnega resorja in stapljanjem različnih struktur naj bi presegli to stanje in močno centralizirali proces sprejemanja odločitev. Prav tako pa naj bi v Kremlju obstajala želja, da bi na čelo združene strukture za varnost postavili človeka, v katerega ima politično vodstvo največje zaupanje. Tako naj bi bilo vodenje celotnega pravosodnega sistema v celoti lažje.

Nova organiziranost naj bi ne ogrozila človekove svobode, čeprav se prav  pr tem pojavlja največ pomislekov. Stapljanje vseh teh služb v eno samo, večjo strukturo, naj bi namreč po mnenju skeptikov ne povečalo učinkovitosti dejavnosti.

Vsaka služba naj bi namreč imela preveč specifične naloge, pa najsi gre za  Zvezno varnostno službo (FSB), Zvezno zaščitno službo (FSO) ali Preiskovalni komite. Nekateri bivši ruski funkcionarji za varnost namreč menijo, da službe zaradi tega ne bodo postale boljše. Da bi na primer povečali učinkovitost boja proti korupciji v vojski in policiji, bo morala nova služba dobiti tudi drugačna pooblastila, kot jih ima zdajšnje Ministrstvo za notranje zadeve (MVD). V sami Rusiji pa zdaj sistem upravljanja temelji na predsedniški vertikali, ki je že tako ali tako zainteresirana za strožji nadzor vojske in policije.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube

Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi

01/01/2014

avtor: dr. Damir Črnčec

Knjiga Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi je namenjena tako varnostnim in obveščevalnim strokovnjakom, tistim, ki se ukvarjajo z nadzorom nad tem sektorjem, kakor tudi kritični javnosti, ki je pomemben del sodobne obveščevalne zgodbe.

Avtor se v knjigi, ki obsega 280 strani, ni osredotočil na to, da bralcem ponudi odgovore na vsa vprašanja, temveč da poskuša odgovoriti na najbolj bistvena, hkrati pa vzpodbudi razpravo o sodobnih varnostnih in obveščevalnih vprašanjih. Nekatera izmed njih so stalna in spremljajo obveščevalno dejavnost že od njenega samega začetka.

Redna cena: 29,90 eur, poštnina: 5,00 eur, vsak naslednji artikel le 1,00 eur

Preberi več

VIDEO: Deset razkritih skrivnostnih operacij agencije CIA

28/10/2014

Videoposnetek 10-ih najbolj vznemirljivih skrivnosti agencije CIA, vse od ponesrečenih skrivnih napadov, jedrskih poskusov, vohunskih dejavnosti,…

Preberi več