Velika rošada na Balkanu: nova ravnovesja med obveščevalci

BALKANSKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE POSTALE ODVISNE OD ZAHODA

Pred nedavnim razkriti dokumenti ameriške obveščevalne agencije CIA dokazujejo, kako močna je bila nekdanja jugoslovanska obveščevalna služba. Danes se niti ena od obstoječih obveščevalnih služb držav Balkana ne more niti teoretično primerjati s to močjo in potenciali za delovanje, razlaga v intervjuju za srbski Sputnik dr. Filip Kovačević, ki obenem trdi, da sedanji trenutek obeležuje naraščajoča vloga obveščevalnih služb.

Prav zaradi tega dejstva so obveščevalne študije velik hit na univerzah po ZDA, pojasnjuje Kovačević, črnogorski gostujoči profesor mednarodnih odnosov in geopolitike na Univerz San Francisco v Kaliforniji – predavatelj predmeta obveščevalnih študij, tudi član Mednarodne asociacije za obveščevalne študije (IAFIE) in poznavalec zgodovine ameriških in sovjetskih/ruskih obveščevalnih služb. V svetu obstaja samo nekaj obveščevalnih služb, ki imajo resurse za globalno delovanje, ob oceni, da bo krepitev vojaške moči Rusije in gospodarske moči Kitajske v naslednjem obdobju privedlo tudi do ”spremembe ravnovesja moči v okviru obveščevalnih skupnosti” na Balkanu, ki so zdaj – kot pravi Kovačević – ”odvisne od zahodnih centrov moči”.

Kot pravi Kovačević, živimo v zgodovinskem obdobju, ki ga prav lahko imenujemo doba obveščevalnih služb. Vsaka, tudi najmanjše države na svetu, ima vsaj eno obveščevalno službo, obenem pa igrajo obveščevalne službe vse pomembnejšo in neposrednejšo vlogo pri sprejemanju tako nacionalnih kot mednarodnih zunanjepolitičnih odnosih.

Kako lahko analizirate sedanje in prihodnje poteze katerekoli države, če ne razumete, kako funkcionirajo njene obveščevalne službe, tako civilne kot vojaške? Seveda ne morete, pravi Kovačević in spomni na izjemno trditev Georga Orwela, iz katerega biografije je zaznati njegovo odlično poznavanje delovanja tako zahodnih (britanske) kot vzhodnih – sovjetskih služb: ”Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost. In kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost!” Dejstva dokazujejo, da sedanji politični trenutek v svetu, skozi vse javne in tajne aktivnosti, v marsičem kreirajo obveščevalne službe. Prav zaradi tega je temeljno in objektivno znanje o njih še kako potrebno vsakemu študentu političnih znanosti in mednarodnih odnosov (prav tako pa vsakemu prebivalcu sodobnega sveta). Nič ni torej čudnega, pravi Kovačević, da je njegov predmet na Univerzi San Francisco tako priljubljen. Podobno pa je tudi na drugih ameriških univerzah, kjer so obveščevalne službe velik hit.

In katera država je prva na svetu formirala resen obveščevalni aparat? Kot pravi Kovačević, pri predmetu veliko pozornosti namenja ameriški obveščevalni skupnosti: njeni zgodovini, strukturi, glavnim aktivnostim, metodam delovanja ipd. Gre za najmočnejšo in najbolje financirano obveščevalno skupnost a svetu, šteje pa 17 organizacij – znanih javnosti (čeprav osebno verjame, da imajo ZDA tudi obveščevalne strukture, ki delujejo v popolni tajnosti in o njih javnost ne ve nič niti ne sme vedeti). Vendar imajo ZDA relativno mlade obveščevalne skupnosti, glede na to, da je bila CIA ustanovljene šele leta 1947. Veliko daljšo tradicijo imajo Britanci, Kitajci, Rusi, Francozi itd. za obveščevalce pravijo, da je to druga najstarejša profesija  na svetu, vohunjenje je omenjeno že v Bibliji, kitajski vojskovodja Su Cu pa v svoji knjigi ”Umetnost vojskovanja” iz 6. stoletja pred našim štetjem podrobno predstavlja obveščevalne aktivnosti, ki bi jim še dandanes skoraj ne imeli kaj dodati.

Pomembno je vedeti, da se obveščevalne službe ne ukvarjajo zgolj z zbiranjem, t. j. krajo tajnih informacij (klasično vohunjenje), temveč tudi s prikritimi akcijami (cover actions), ki vključujejo sabotaže in spodkopavanje sovražnih režimov. CIA je na primer odkrito priznala sodelovanje v spodkopavanju režimov v Iranu in Gvatemali v 50-letih prejšnjega stoletja. To, kar se je delalo nekoč, se dela še danes proti tistim, za katere se presodi, da so nasprotniki ameriške prevlade in neoliberalnega kapitalizma, vendar pa je težko priti do konkretnih dokazov.

Kdorkoli že ima takšne dokaze, mora molčati, sicer lahko konča v eksilu, zaporu ali še huje od tega. Najboljši dokaz tega sta danes Julien Assange in Edward Snowden, ki sta izdajala skrivnosti, ki so bile skrivane pred očmi javnosti saj je šlo za težke zlorabe proti pravu in svobodi ljudi. In kdo ve, kaj ju še čaka?

Vse obveščevalne službe imajo enake elementarne funkcije, te pa se opravljajo skladno s politično kulturo dane države. Po resnih obveščevalnih škandalih, ki so pretresli ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila ameriška obveščevalna skupnost prisiljena sprejeti celo vrsto restrikcij za svoje delovanje, številne od teh veljajo še danes. Tako CIA uporablja ”usluge” partnerskih služb, ko gre za posebno problematične operacije, ki so se znašle na udaru ameriškega tožilstva in ameriške javnosti. Obstajajo indici, da proti Rusiji uporablja usluge gruzijskih, baltskih in ukrajinskih služb. Države, ki nimajo razvitega demokratičnega nadzora, s v tem pristopu svobodnejše. Na splošno se lahko reče, da v tej sferi ”cilj posvečuje sredstvo”, vključno s fizično likvidacijo posebej nevarnih oporečnikov. Prva hladna vojna je nanizala vrsto primerov takšnega delovanja (npr. Stalinova naprezanja, da likvidira Tita, ali prizadevanja CIA, da likvidira Fidela Castra). Pa tudi ta ”nova hladna vojna” ne bo glede tega nič manj kruta.

In katere so po Kovačevićevem mnenju danes tri najboljše obveščevalne službe na svetu? Po njegovem mnenju je danes v svetu le nekaj obveščevalnih služb, ki imajo tako materialne kot kadrovske resurse za globalno delovanje. Takšne so ameriške, britanske, francoske, izraelske, ruske in kitajske službe. Nedavno razkriti dokument CIA kaže, kako močna je bila jugoslovanska obveščevalna služba, ki je pomenila strah in trepet vseh političnih nasprotnikov jugoslovanske socialistične ideje. Današnje obveščevalne službe držav Balkana se tudi teoretično ne morejo primerjati z njo, bol ali manj so vse odvisne od zahodnih centrov moči ter njihovih obveščevalnih služb. Je pa moč opaziti, da bo krepitev ruske vojaške in kitajske gospodarske moči na Balkanu v prihodnjem obdobju privedlo do spremembe ravnovesja moči v okviru obveščevalnih skupnosti.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum

Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi

01/01/2014

avtor: dr. Damir Črnčec

Knjiga Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi je namenjena tako varnostnim in obveščevalnim strokovnjakom, tistim, ki se ukvarjajo z nadzorom nad tem sektorjem, kakor tudi kritični javnosti, ki je pomemben del sodobne obveščevalne zgodbe.

Avtor se v knjigi, ki obsega 280 strani, ni osredotočil na to, da bralcem ponudi odgovore na vsa vprašanja, temveč da poskuša odgovoriti na najbolj bistvena, hkrati pa vzpodbudi razpravo o sodobnih varnostnih in obveščevalnih vprašanjih. Nekatera izmed njih so stalna in spremljajo obveščevalno dejavnost že od njenega samega začetka.

Redna cena: 29,90 eur, poštnina: 5,00 eur, vsak naslednji artikel le 1,00 eur

Preberi več

VIDEO: Deset razkritih skrivnostnih operacij agencije CIA

28/10/2014

Videoposnetek 10-ih najbolj vznemirljivih skrivnosti agencije CIA, vse od ponesrečenih skrivnih napadov, jedrskih poskusov, vohunskih dejavnosti,…

Preberi več