VIDEO: Srbija predstavila vodeni raketni sistem ALAS-C

RAKETNI SISTEM ALAS-C PRIKAZALI NA STRELIŠČU

Srbsko podjetje EdePro je na vojaški paradi od Dnevu zmage in dnevu Srbske vojske predstavilo raketni sistem ALAS-C. Sistem so prvič prikazali prav v sklopu priprav na vojaško parado, za posnetke pa je poskrbelo obrambno ministrstvo Srbije.

ALAS (Advanced Light Attack System) je večnamenski raketni sistem z žično vodenimi raketami, razvilo pa ga je zasebno podjetje EdePro, ki deluje  v sodelovanju z državnim podjetjem Yougoimport SDPR. Glavni namen tega raketnega sistema je protitankovski boj, namenjen pa je tudi uničevanju utrdb, nizkoletečih helikopterjev, obalnih ladij in industrijskih objektov ter mostov.  Uporablja se ga lahko z različnih platform, od helikopterja, oklepnega vozila, manjše ladje in v sklopu pehote. Sistem vodenja temelji na video/infrardeči tehnologiji, raketa pa je z lansirnim delom povezana z optičnim vlaknom. Raketa sistema ALAS leti na majhni višini in ima majhno radarsko in toplotno (IR) zaznavnost, za pogon pa uporablja turboreakcijski motor.

Po nekaterih srbskih virih se za ta oborožitveni sistem zanimajo Združeni arabski emirati, saj na bi bila ”raketa kos vsem sodobnim tankom in ladjam’’. Združeni arabski emirati so na orožarski razstavi IDEX (že leta 2013) napovedali, da bodo naročile raketni sistem ALAS-C, ki ga bodo namestili na vozilu 6×6 nimr. Raketni sistem ALAS bo imel na vozilu emiratske proizvodnje nimr 6×6 šest lanserjev, ki jih bo skupaj z raketami dobavilo srbsko podjetje EdePro (Engine Development and Production).

Pri razvoju rakete ALAS-C so opustili prvotno zasnovo in pomaknili  s prednjimi puščičasta krila na prednji del. Raketa uporablja majhne aerodinamične površine za krmarjenje, poganja pa jo osni turbinski motor s potisno šobo in potiskom 40 daN. Doseg tega orožja je od 5 do 25 km, napovedujejo pa celo možnost povečanega dosega do 60 km.

Usmerjanje rakete je kombinirano, v srednjem delu trajektorije se usmerja s pomočjo inercijske platform, ki usmerja raketo v pričakovano cono v kateri se nahaja cilj. Do omenjene cone pride na osnovi podatkov, pridobljenih od izvidniških – senzorskih platform. V coni cilja pa postane primarni senzor za usmerjanje samousmerjevalna glava rakete, ki pošilja sliko cilja do poveljniškega mesta po optičnem vodu. Slednji se odvija z zadnjega dela rakete, propustna moč voda pa je 200Mbit/s. Na poveljniškem mestu se slika računalniško obdela in prikazuje na posebnem zaslonu. Tako lahko operater izbere optimalno točko napada, če pa tako narekuje taktična situacija, se raketo lahko preusmeri tudi v drug cilj ali vzpodbudi njeno samouničenje. Omenjeni optični vod se lahko uporablja tudi za prenos ukazov, kar ponuja vrsto prednosti. Ena od bistvenih je, da jo operater vseskozi lahko usmerja, kar pomeni, da je zadnja instance v usmerjanju rakete v cilj človek, ki odloča o napadu ali nenapadu. Tako je mogoče zmanjšati nevarnost kolateralne škode.

Bojna glava je lahko kumulativna, tandemska kumulativna ali rušilna. Prebojnost kumulativne bojne glave je 800 mm valjanega kumulativnega oklepa – RHA za škatlo eksplozivnega reaktivnega oklepa. Usmerjanje rakete z optičnim vodom omogoča napade na cilje, ki vizuelno niso opazni, torej na tako imenovane prikrite cilje (v zaklonu). Nasprotnik tako težje odkrije mesto lansiranja rakete. Bojna glava ima maso 10 kg.

Raketo se iz lanserja izstreli pod kotom 60 stopinj s pomočjo dveh rakentih motorjev na trdo gorivo, ki zagotavljata dovoljšen potisk do višine najmanj 300 m. Na tej višini raketa preide v vodoraven let, pri tem začne delovati turboreakcijski motor mungos s potiskom 40 daN. Motor je v srednjem delu rakete, zrak pa vanj vstopa skozi dva vstopnika zraka. Gre za konvencionalni reakcijski motor z osnim kompresorjem, zgorevalno komoro in enostopenjsko osno turbine. Turboreakcijski motor omogoča hitrost 180 m/s (659 km/h) in največji doseg do 25 km.

Raketo je mogoče z ustreznim algoritmom programirati za letenje propti naprej določenemu cilju, tako da se vnaprej definirajo koordinate nadzornih točk ob možnosti vključevanja samousmerjevalne glave za odkrivanje potencialnih ciljev. V takšnih nalogah se raketni sistem ALAS transformira v izvidniško-raketni sistem, ki ima izjemno sposobnost hitrega reagiranja, da bi uničili cilj. Ko operater izbere cilj, preide raketa v fazo napada in strmoglavi na določeno točko. Po izvedenem napadu, če le ni izdan položaj lanserja, posadka lahko začne z novim napadom na cilj. Posadka lanserja šteje dva moža – poveljnika in operaterja.

Pripravil: B. Knific, foto: Obrambno ministrstvo Srbije

VIDEO: Vodeni raketni sistem ALAS-C na strelišču