Zveza NATO z novimi vojaškimi bazami ob ruski meji

by Urednik

PRVI RUSKI ODZIVI NA ODLOČITVE SEVERNOATLANSTKEGA ZAVEZNIŠTVA

V četrtek 5. februarja 2015 so se obrambni ministri držav članic zveze Nato na srečanju v Bruslju dogovorili o ustanovitvi šestih novih poveljniških in nadzornih vojaških baz v Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem in v Romuniji. Ministri so ob tem napovedali povečanje Natovih odzivnih sil za hitro posredovanje (NRF – NATO Response Forces) na 30.000 vojakov.

Ob tem so se v Severnoatlantskem zavezništvu veliko pogovarjali tudi o nameri ZDA, da Ukrajini dobavi tudi ubojno orožje, z namenom hitrejše rešitve ukrajinske krize. Vendar je večina članic temu nasprotovala, kot je že večkrat poudarila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, si bodo raje prizadevali za mirno rešitev vojaškega spopada.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na tiskovni konferenci po bruseljskem srečanju napovedal tudi ustanovitev skupnega centra za usposabljanje v gruzijski prestolnici Tbilisi.

Na odločitve članic zveze NATO so se že odzvali Rusi, kjer pravijo, da bo postavitev vojaških baz zveze Nato v baltskih državah “ustvarilo veliko tveganje za Rusijo”, kar bi lahko pomenilo, da bi to območje postalo regija “vojaškega spopada”, je dejal ruski odposlanec v Natu Alexander Grushko.

Natov nedavna odločitev za ustanovitev dodatnih poveljniških centrov v šestih različnih držav in s tem “resne spremembe v vojaško-politične situacije” vzdolž ruske meje bodo neizogibno vodile tudi k “ustreznim” spremembam v vojaškem načrtovanju Rusije, je Grushko povedal ruskim novinarjem.

“Odpiranje dodatnih vojaških baz ob naših mejah ni nič drugega kot poskus pritiska na Rusijo,” je dejal Grushko in dodal, da bo odziv Rusije v vsakem primeru “ustrezen”.

NATO-Rusija-in-Ukrajina

Sporazum NATO-Russia 1997 je uradno končal rivalstvo med Rusijo in zvezo NATO. S tem dokumentom, kot trdi Moskva, je Zahod obljubil, da ne bodo zgradili nobenih vojaških baz v nekdanjih državah vzhodnega bloka, ki so vstopile v Nato po padcu Sovjetske zveze.

Ob tem je dodal, da bi ustanovitev skupnega centra za usposabljanje v Gruziji, ki jo je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg napovedal po srečanju, prispevala tudi k geopolitičnim napetostim in zaostrovanju regionalne varnosti.

“Center za usposabljanje v Gruziji je korak, ki se ne more šteti za kaj drugega kot provokacija. Za Nato ni nujno potrebno, da ustanavlja nove centre  za usposabljanje,” je dejal Grushko.

Natova želja po povečani prisotnosti svojih sil v vzhodni Evropi je posledica geopolitičnih napetosti z Rusijo, ki so nastale spomladi 2014 ob izbruhu spopadov med pro-ruskimi separatisti in Ukrajinsko vojsko v vzhodni Ukrajini. Zveza Nato je že večkrat obtožila Rusijo, da je močno vpletena v ukrajinsko krizo, in trdi, da je širitev namenjena zaščiti njenih držav članic in zaveznic.

Na morebitno Natovo pomoč ukrajinskim silam v obliki ubojnega orožja pa je Grushko odvrnil, da bi lahko povzročila “nepredvidljive” posledice. Ob tem je dejal, da Nato Rusiji zagotavlja, da do sedaj Ukrajinski vojski niso dobavili ubojnega orožja.

“V vsakem primeru mislimo, da so te dobave nesprejemljive, da bi bistveno poslabšale razmere v Ukrajini in bi lahko privedle do najbolj nevarnih ter nepredvidljivih posledic,” je poudaril Grushko.

Pripravil: A. Knific, foto:

SORODNE NOVICE:

Zveza NATO načrtuje vojaške baze v vzhodni Evropi

Zveza Nato načrtuje novo vojaško bazo v vzhodni Evropi, kot odziv na krizo v Ukrajini, s tem pa bi prekršila sporazum z Rusijo iz leta 1997 o nepostavljanju baz v nekdanjih državah vzhodnega bloka.

Rasmusen: NATO prekinja sodelovanje z Rusijo

Nato prekinja sodelovanje z Rusko federacijo, je izjavil generalni sekretar zavezništva NATO Anders Fog Rasmusen med sestankom s predsednikom ukrajinskega parlamenta Aleksandrom Turčinovim.

Povezani članki