“NATO ne bo pomagal Ukrajini napasti Krimskega polotoka”

NAPETE RAZMERE OB PRVI OBLETNICI PRIKLJUČITVE KRIMA K RUSIJI

Kljub pozivom nekaterih ukrajinskih politikov za začetek vojaške ofenzive za ponovno zasedbo Krimskega polotoka s pomočjo zveze Nato, njene članice niso pripravljene to storiti, saj se bojijo, da bi to lahko privedlo do potencialnega jedrskega spopada, je za ruske medije dejal Luc Michel, predstavnik Evrazijskega observatorija za demokracijo in volitve (EODE).

V torek 17. marca 2015 pa so viri na ruskem obrambnem ministrstvu razkrili, da so Ruske letalske sile na Krimski polotok namestile strateške bombnike Tupoljev Tu-22M3 backfire. Ruski bombniki, ki so lahko oboroženi tudi z jedrskim orožjem, bodo na Krimu nameščeni v času vojaških manevrov, je še dodal vir.

Rusija se je odločila izvajati vojaške manevre na Krimskem polotoku, kjer so začeli nameščati tudi protiladijske in protiletalske sisteme, kot tudi v Črnem morju, kot odgovor na vojaške manevre in povečano prisotnost ladij zveze Nato. V začetku marca 2015 je namreč v Črno morje zaplula 2. Natova stalna pomorska skupina (SNMG2 – Standing NATO Maritime Group 2), kjer izvaja protipodmorniške in protiletalske vojaške vaje. Namen Natovih pomorskih vaje je tudi izboljšati kolektivno obrambo in interoperatibilnost z Bolgarsko, Romunsko ter Turško mornarico, so sporočili iz zveze Nato. Prihod SNMG2 v Črno morje pa nadaljuje tudi odziv ZDA in njenih zaveznic v regiji na lansko priključitev Krimskega polotoka Rusiji in rusko podporo separatistov v vzhodni Ukrajini.

To je tudi razlog za ponovno izredno napete razmere med Rusijo in Zahodom, položaj pa prav nič ne izboljšujejo besede nekaterih ukrajinskih politikov. Že v oktobru 2014 je Oleksandr Turchinov dejal, da bo Ukrajinska vojska, ko bo postala močnejša, “odpeljala ruske čete iz Krima”. Ukrajinski politiki računajo pri ponovni (vojaški) zasedbi Krima na pomoč zveze Nato.

Luc Michel je za medije te poteze komentiral takole: “Nihče v Nato paktu ni pripravljen plačati ceno za to vrsto vojne (z Rusijo zaradi Krima), ki lahko privede do jedrskega spopada in tretje svetovne vojne. Samo hunta v Kijevu, s svojo ekipo skrajno desničarskih pustolovcev in politikov nizke ravni lahko sanja o tej vrsti vojaške agresije.”

Predstavnik Evrazijskega observatorija za demokracijo in volitve (EODE) trdi, da je Kijev že poleti 2014 razkril “načrte in zemljevide agresije, ki prikazujejo napad na Krim in tudi Kuban (regije v južni Rusiji) s strani Ukrajinske vojske ob podpori mornarice zveze Nato”.

Ugibanja o usodi Krimskega polotoka so se okrepile ravno v teh dneh, ko Rusija praznuje prvo obletnico priključitve Krima. 11. marca 2014 so namreč na Krimu in v pristaniškem mestu Sevastopol sprejeli deklaracijo o neodvisnosti od Ukrajine, ki je bila hkrati tudi prošnja za ponovno združitev z Rusijo. Sledil je referendumu za celotno regijo, ki je potekal 16. marca 2014,  pristopna pogodba med Krimom in Rusijo pa je bila sprejeta 18. marca 2014. Zahodne države so zavrnile priznanje rezultatov glasovanja in označile odcepitev Krim za “priključitev”. Takrat je ruski predsednik Putin poudaril, da je bila odločitev v celoti sprejeta v skladu z demokratičnimi postopki in mednarodnim pravom.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos