Nemčija išče zamenjavo za letala tornado

BO TRUMP POSEGEL V ODLOČANJE O NOVEM NEMŠKEM BOJNEM LETALU?

Berlin se loteva (strokovne) študije, kakšno bojno letalo bodo nabavili za zamenjavo ostarelih lovskih bombnikov in elektronskih izvidnikov Panavia tornado, četudi bo pri končni odločitvi najbrž prevladala politična ocena in ne vojaškostrokovna. Prav lahko se celo zgodi, da bodo ZDA pahnile Nemčijo v najdražjo odločitev: razvoj in izdelavo lastnega bojnega letala.

Ameriški predsednik Donald Trumo je pozval države Nata, naj več sredstev usmerijo v obrambo, poimensko pa pri tem izpostavil posebej Nemčijo, ki naj bi dosegla − po pisanju Financal Timesa − v letu 2018 največji proračunski presežek.

Če bi Nemčija kupila lovce F-35, bi imel največjo korist Lockheed Martin, obrambni gigant iz ameriškega Marylanda. Nemčija se sicer odloča med štirimi letali, Lockheed Martinov F-35 je le eden od kandidatov, prestali so še Boeingova F-15 strike eagle in F/A-18 super hornet ter evropski Eurofighter typhoon. F-35 je pred časom že bil vzrok za politično-vojaška trenja: potem ko je izrazil naklonjenost nabavi Lockheed Martinovega F-35, so predčasno upokojili poveljnika štaba nemške Luftwaffe, čeprav ni jasno, ali je kar koli kršil. Po mnenju nemškega poslovnega dnevnika Handelsblatt je bila to povsem politično pogojevana upokojitev.

Kot pravijo, naj bi Trumpov opomin Nemčiji, češ da premalo troši za obrambne namene, pomenil zelo veliko. V trenutnem ozračju med Nemčijo in ZDA je vsaka odločitev pretehtana drugače. Če bi bila sicer zamenjava tornadov povsem tehnično vprašanje, pa zdaj ni tako. Vse, kar se dogaja med ZDA in Nemčijo, ima politično konotacijo, meni tudi namestnik direktorja nemškega sveta za zunanje zadeve.

Doslej glede letala za zamenjavo tornada ni bila sprejeta še nobena odločitev in niti ni jasno, kdaj bi lahko bila. Še pred časom se je morda zdelo, da se Nemčija nagiba proč od F-35, ker naj bi letalo pač imelo preveč nedokazano bojno zgodovino, pa tudi ne kakšnih dokumentiranih presežnih dosežkov v obliki rekordov ali mehanskih in drugih tehničnih rešitev, obenem je še izjemno drago.

Ustvarjalci nemškega javnega mnenja se nagibajo k typhoonu. To je postalo še posebej jasno, ko je Berlin v juniju 2018 spraševal Pentagon, če bi bilo mogoče certificirati typhoon za oborožitev z jedrskim orožjem v primeru ogrožanja Nata. Vprašanje je bilo na mestu, kajti za pridobitev takšnega certifikata bi to letalo potrebovalo pet do deset let, vendar ni z ameriškim F-35 nič drugače. Nemčija pa, če bi sprejela zaveze Natu, bi morala pridobiti certifikat, da bi lahko bojna letala typhoon oboroževala tudi z jedrskim orožjem.

Ker je imel Pentagon možnost odgovoriti na nemško vprašanje, ali typhoone lahko opremijo z jedrskim orožjem – kot lahko zdaj tornade –, so ameriški analitiki seveda špekulirali, da je to priložnost Pentagona za krepitev vpliva na dokončno odločitev Berlina. Njihova argumentacija je bila preprosta: če zaradi katerega koli razloga Pentagon odgovori, da typhoon ni primeren za nosilca jedrskega orožja, ali bi bila cena za nadgradnjo previsoka, bi F-35 postal boljša možnost, ker je pač sodobnejši in bolje mrežno-centrično povezljiv, da sploh ne omenjamo slabše radarske zaznavnosti, zaradi katere ga je v ospredje postavljal poveljnik štaba Luftwaffe in bil zaradi tega nagrajen s predčasno upokojitvijo.

Pentagon pa je skušal ostati nevtralen – tako kot nemško obrambno ministrstvo – z izjavo njihovega tiskovnega predstavnika, da je zamenjava tornadov suverena nemška odločitev.

Ena od alternativnih poti, kako se ogniti tej odločitvi, bi bila odpoved zamenjave tornada, kar pa bi Nemčijo prisililo, da nameni več sredstev za vzdrževanje ostarelih tornadov v brezhibnem letečem stanju. Ob tem številni tudi menijo, da je možnost opremljanja nemških tornadov z jedrskim orožjem predvsem bolj sprejemanje zavez in odgovornosti kot pa kakšna strateška dobrobit za Nato.

Eden od razlogov za prepričljiv razlog odloga odločitve je nedavno zacementirana odločitev o francosko-nemškem partnerstvu pri razvoju superlovca naslednje generacije. Čeprav se nemško-francoska alternativa zdi privlačna tako nemškim kot francoskim politikom v iskanju mehanizmov za zaščito evropskih ekonomskih in strateških interesov, pa letalo ne bo v operativni rabi pred polovico tega stoletja. Skoraj zanesljivo pa bi nemška nabava ameriških F-35 uničila razvoj evropskega superlovca, menijo vodilni v evropskem letalskem in obrambnem velikanu Airbus, ki je eden od vključenih proizvajalcev v projekt evropskega superlovca naslednje generacije. (Obširno smo o tem pisali v Reviji OBRAMBA, avgust 2018: Vprašanje izvedljivosti/Po smeli francosko-nemški napovedi skupnega bojnega letala 6. generacije.)

Pri Airbusu namreč menijo, da bi takoj, ko bi Nemčija postala »država s F-35«, vsako sodelovanje s Francijo v tej smeri zamrlo. Seveda pa Francija in Nemčija nista edini (evropski) državi, formalno pridruženi v projekt evropskega superletala prihodnosti, projekt bi lahko dejansko postal evropski, kot je med lanskim letalskim salonom v britanskem Farnboroughu izjavil tiskovni predstavnik Airbusa.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum