Nemčija želi več (izvidniških) letal iz ZDA

KAJ O TEM PRAVI FRANCIJA?

Bundestag je soglašal z dodelitvijo dodatnega denarja v višini 1,1 milijarde evrov za nakup treh pomorskih patruljnih letal P-8A poseidon. Skupno bodo nemške oborožene sile imele osem takšnih letal, čeprav formalno dolgoročno načrtujejo pridobivanje pomorskih izvidniških zmogljivosti v sodelovanju s Francijo.

Trije poseidoni, ki jih bo kupila nemška vlada, se bodo pridružili petim, ki so že bili naročeni leta 2021. Njihov nakup bo financiran iz posebnega sklada za Bundeswehr, ki ga je sprejel parlament Zvezne republike takoj po ruski agresiji na Ukrajino (tako imenovani Sondervermögen).

Tako naj bi Nemci v celoti nadomestili floto patruljnih letal P-3C orion, ki bodo morda kmalu umaknjena iz uporabe. Seveda imajo poseidoni, ki jih je razvil in proizvedel Boeing, veliko večje bojne zmogljivosti pri izvidovanju morskih območij in boju proti površinskim ladjam in podmornicam. Nemčija bo torej storila enako kot ZDA ali Norveška in bo v uporabo uvedla naslednjo generacijo ameriških pomorskih patruljnih letal.

Velja poudariti, da je predhodni nemški nakup letal poseidon iz leta 2021 kritizirala Francija, saj nameravata Berlin in Pariz uradno izvajati evropski program pomorskih patruljnih letal s posadko – Maritime Airborne Warfare System  (MAWS). Nemčija – kot poudarja obrambno ministrstvo v izjavi – ostaja zavezana programu MAWS, poseidoni pa naj bi bili formalno le premostitvena rešitev, ki bi jim omogočala ohranitev zmogljivosti po kmalu načrtovanem umiku starejših orionov.

Nobenega dvoma pa ni, da postane MAWS nekoliko manj nujno potreben za nemške oborožene sile v situaciji, ko ji ni več treba »v nedogled« posodabljati starih orionov, temveč bo imela na voljo osem novih in sodobnih pomorskih patruljnih letal.  Zato pa so Francozi nezadovoljni z nemškimi nakupi, kot je zapisal Defense News.

Ob tem velja dodati, da nemški nakup obstoječe ameriške rešitve (»s police«, čeprav pogosto z mislijo na industrijsko sodelovanje) namesto čakanja na tisto, ki naj bi razvila evropska industrija, ni izjema. V zadnjih dvanajstih mesecih je Berlin z ameriško industrijo sklenil najmanj dva sporazuma o nakupu strateškega orožja, ki se nanašata na 35 lovcev F-35A  (zasnovanih za nošenje jedrskega orožja kot del delitve jedrskega orožja, a tudi za konvencionalne misije globoko na sovražnem ozemlju ) in 60 transportnih helikopterjev CH-47 chinook. Skupna vrednost teh dveh pogodb je več kot 15 milijard USD

Nakupi chinookov, poseidonov in F-35 dokazujejo, da Nemčija nima namena prekiniti vojaških vezi z ZDA. Program European Sky Shield, to je evropska zračna obramba pod vodstvom Nemčije, naj bi se izvajal tudi v sodelovanju z ZDA, saj med drugim vključuje izraelsko-ameriški zračnoobrambni sistem arrow in ameriški patriot PAC-2. Rakete GEM-T bodo najverjetneje proizvajali v Nemčiji. 

Slednje ne bi smelo presenetiti nikogar. Z vidika vojaške varnosti in obrambe se nova in široko komentirana strategija nacionalne varnosti Nemčije jasno osredotoča na Nato kot steber vojaške varnosti, obrambno načrtovanje Severnoatlantskega zavezništva pa je osnova za razvoj zmogljivosti Bundeswehra. Nemška vojska ima seveda veliko težav na nekaterih področjih – predvsem kopensko domeno – tako kot druge zahodne države – pri načrtovanju proračunskih prioritet obravnava skoraj kot “nezaželenega otroka” (zato ima Nemčija kljub lastni industriji doslej naročili le 18 tankov, kupili pa so helikopterje, sisteme arrow in zgoraj omenjeni dve seriji poseidonov). Bundeswehr ima kljub vsemu ključno vlogo v Natu, Nemčija pa se bolj in bolj osredotoča na sodelovanje z ZDA. 

Pripravil: B. Knific, foto: Wikipedia